Jedro

Sodišče prve stopnje je opirajoč se na vse izvedene dokaze in tudi izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, pri izdelavi katerega je izvedenec upošteval tudi koncentracijo alkohola v krvi obtoženca ob odvzemu telesnih tekočin utemeljeno zaključilo, da kljub obtoženčevi alkoholiziranosti ni dvoma v obtoženčevo prištevnost.

Izrek

Pritožba zagovornice obtoženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženec se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka iz 1. - 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja posilstva po členu 180/1 KZ v zvezi s členom 22 KZ. Obtožencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega leta in šest mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi štirih let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obtoženca pa je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. - 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP.

Zoper sodbo se je obtoženčeva zagovornica iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 370. člena ZKP) pritožila ter predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višje državno tožilstvo v Ljubljani je v svojem pisnem mnenju, podanem skladno z določbo II. odstavka 377. člena ZKP, predlagalo zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obtoženčeve zagovornice v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, izvedlo vse potrebne dokaze, jih ocenilo in na tej podlagi sprejelo utemeljene dokazne zaključke ter v sodbi vsa odločilna dejstva tudi primerno obrazložilo. Prepričljivi so razlogi izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da je obtoženec storil poskus očitanega mu kaznivega dejanja posilstva na način in v obsegu kot izhaja iz opisa dejanja v izreku sodbe.

Zagovoru obtoženca, ki je zanikal, da bi kritičnega dne - 16.10.1994 okoli 17. ure, sploh bil v hiši oškodovanke, sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo in v razlogih izpodbijane sodbe, opirajoč se na izpovedbe oškodovanke ter prič P. H., T. D., J. H. in M. H. tudi zanesljivo izključilo v zagovoru obtoženca nakazovano zmoto oškodovanke o identiteti storilca. Tako dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o krivdi obtoženca, kar vse je v izpodbijani sodbi tudi dovolj jasno in razumljivo obrazloženo, navedbe v pritožbi zgolj s ponavljanjem zagovora obtoženca ne morejo omajati. Zagovor obtoženca, da je bil v tistem obdobju odvisen od alkohola, sicer potrjuje izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra dr. G. M. Vendar pa je sodišče prve stopnje, opirajoč se na vse izvedene dokaze in tudi na to izvedensko mnenje, pri izdelavi katerega je izvedenec upošteval tudi koncentracijo alkohola v krvi obtoženca ob odvzemu telesnih tekočin (dne 16.10.1994 ob 20.15 uri), utemeljeno zaključilo, da je obtoženec kljub alkoholiziranosti bil zmožen razumeti pomen svojega dejanja ter da tudi njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje ni bila toliko zmanjšana, da bi se pojavil dvom v njegovo prištevnost in je zato tudi utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke. Pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obtoženčevi prištevnosti v času storitve kaznivega dejanja tudi sklicevanje obtoženčeve zagovornice v pritožbi na (del) psihiatričnega izvedenskega mnenja v drugi kazenski zadevi (zoper povsem drugo osebo, obtoženo tudi povsem drugačnega kaznivega dejanja - kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe po 201. členu KZ, storjenega v daljšem časovnem obdobju od junija 1995 do februarja 1997), ne more omajati.

Skladno z določbo 386. člena ZKP je sodišče druge stopnje, ker je bila podana pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le v korist obtoženca, preiskusilo tudi odločbo o kazenski sankciji. Ob upoštevanju, da obtoženec do sedaj še ni bil kaznovan ter, da je dejanje ostalo pri poskusu, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo pogojno obsodbo. Pri določitvi višine zaporne kazni in trajanju preizkusne dobe pa je dovolj upoštevalo tudi težo dejanja in stopnjo obtoženčeve krivde. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in ker tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca, na katere je ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 98. člena ZKP. Sodišče druge stopnje je obtoženca, ki je nezaposlen, oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. - 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, saj bi bilo lahko s plačilom le teh ogroženo njegovo vzdrževanje.