Jedro

Dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika in potrdilo sklep o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 28.8.2013, poleg tega pa je tudi odločilo, da nosi dolžnik sam svoje stroške ugovora.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik po svoji pooblaščenki in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni. V pritožbi navaja, da sta se upnik in dolžnik dogovorila za odlog plačila dolga. Upnik je tako dolžniku odložil izpolnitev obveznosti, pri čemer čas za izpolnitev še ni potekel. Dolžnik je v tej zvezi predlagal dokaz z zaslišanjem direktorja dolžnika, pri čemer se sodišče prve stopnje o tem sploh ni opredelilo.

Upnik je podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Upnik stroškov za odgovor na pritožbo ni priglasil. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). V konkretnem primeru sicer sodišče prve stopnje nima prav, ko v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da dolžnik glede ugovornega razloga po 9. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (dogovor o odlogu plačila) ni predlagal nobenega dokaza (dolžnik je v ugovoru predlagal dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika), na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Vendar pa je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje kljub temu pravilna in zakonita, in sicer iz razloga, ker dolžnik ugovora ni dovolj obrazložil oziroma konkretiziral, saj je zgolj posplošeno zatrjeval, da se je z upnikom ustno dogovoril za odlog plačila. Takšne pomanjkljive in pavšalne navedbe pravno pomembnih dejstev pa po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne zadoščajo za zaključek, da je ugovor dolžnika obrazložen v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.