Jedro

Če je sodišče štelo, da je stranka spremenila naslov in o tem ni obvestila sodišča, bi moralo vročati pisanje na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje naj v novem postopku ugotovi odločilna dejstva glede zatrjevane spremembe naslova tožeče stranke ter upošteva navedena postopkovna določila o vročanju ter po opravljenem naroku o zadevi ponovno odloči.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je 21. 8. 2015 vložila pripravljalno vlogo, ki je sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Svoj predlog za vrnitev v prejšnje stanje je z vlogo dopolnila ter podredno predlagala, naj sodišče razveljavi klavzulo o pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka. Sodišče je svojo odločitev oprlo zgolj na predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje s 3. 6. 2015, o vlogi tožeče stranke z 21. 8. 2015 pa ni odločalo. Posledično sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, sodišče pa se ni opredelilo do navedb in zahtevkov ter predlaganih dokazov ter je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Izpodbijana odločitev je tudi materialnopravno zmotna. Tožeča stranka je pojasnila že v svojem prvotnem predlogu ter v pripravljalni vlogi, da je o zamenjavi poslovnih prostorov obvestila Pošto Slovenije ter uredila preusmeritev pošte na nov naslov. Do vpogleda na portal GVIN je bila prepričana, da prejema vso nanjo naslovljeno pošto. Šele po vpogledu na portal GVIN je tožeča stranka opravila pri Pošti Slovenije dodatne poizvedbe ter ugotovila, da prepošiljanje pošiljk ne velja za sodna in upravna pisma. Zato tožeča stranka ni prejela vabila na poravnalni narok ter vseh ostalih sodnih pošiljk. Tožeča stranka se ne ukvarja s poštno dejavnostjo in ni vedela, da njeno naročilo za preusmerjanje poštnih pošiljk ne velja za vso pošto. Do opravljene poizvedbe tega niti ni mogla vedeti. Če bi tožečo stranko poštni uslužbenci ustrezno opozorili, za katere poštne pošiljke preusmeritev velja ter kakšne možnosti ima na voljo, bi zagotovo naročila tudi preusmeritev sodnih in upravnih pošiljk. Do te situacije ne bi prišlo, krivde za nezmožnost vročitve sodnih pošiljk pa ni mogoče pripisati tožeči stranki. Prav tako ni mogoče govoriti o nezadostni skrbnosti tožeče stranke.

Za poslovni register RS kot tudi za sodni register velja načelo publicitete. Tožeča stranka ni vedela, da je potrebno o spremembi naslova obvestiti tudi sodišče. Tožeča stranka nikoli ni bila poučena ne opozorjena o postopanju, ki se zahteva v primeru spremembe naslova. Sodišče bi jo moralo o tem, kot prava neuko stranko, opozoriti. Sodišče govori le o skrbnosti tožeče stranke, hkrati pa pozablja na skrbnost sodišča. Do napake pri vročanju ni prišlo iz razlogov na strani tožeče stranke, ampak iz razlogov, za katere tožeča stranka ni vedela in ni mogla vedeti ter nanje ni mogla vplivati. Zaradi tega je razlog za zamudo tožeče stranke opravičljiv ter so podani vsi pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Ne gre za očitno neupravičene razloge in bi moralo sodišče skladno z določbo 120. člena ZPP razpisati narok. Ker tako ni postopalo, ampak je izdalo sklep, ne da bi opravilo narok, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP).

7. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je ocenilo, da okoliščine, na katere se sklicuje tožeča stranka ter z njimi utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, očitno ne predstavljajo upravičenega razloga za nastalo zamudo. Štelo je, da gre za očitno neupravičene razloge, zato je o predlogu odločilo, ne da bi opravilo narok.

8. Tako postopanje sodišča tožeča stranka v pritožbi utemeljeno graja.

Če stranka do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, odredi sodišče, naj se vse nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko (prvi in drugi odstavek 145. člena ZPP). Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu, ki je vpisan v register (tretji odstavek 139. člena ZPP).

9. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tekom pravdnega postopka tožeča stranka spremenila naslov, ne da bi o tem obvestila sodišče, kakor bi bila dolžna po določilu prvega odstavka 145. člena ZPP postopati. Sodišče prve stopnje je razpisalo poravnalni narok ter narok za prvo obravnavo, na katerega ni pristopila nobena od pravdnih strank. Sodišče je nato s sklepom postopek ustavilo ter odločitev oprlo na določilo šestega odstavka 282. člena ZPP.

10. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je tožeča stranka navedla, da je že v sredini leta 2014 spremenila svoj naslov ter se preselila s T. 1, Ljubljana, na K. ulico 2, Ljubljana. Navedla je tudi, da je o selitvi obvestila Pošto Slovenije ter uredila preusmeritev pošte. O tem je predlagala dokaze. Naknadno je v spis vložila pripravljalno vlogo s podrednim predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ter pritožbo zoper sklep s 4. 12. 2014, s katerim je sodišče postopek ustavilo. Kot dokaz je priložila izpisek iz poslovnega registra Slovenije (A20), iz katerega izhaja, da je v poslovnem registru Slovenije naslov tožeče stranke K. ulica 2. 11. Sodišče je vabilo tožečo stranko na poravnalni ter na prvi narok za glavno obravnavo na naslov, ki je bil naveden v tožbi (vabilo na list. št. 18). Če je sodišče štelo, da je stranka spremenila naslov in o tem ni obvestila sodišča, bi moralo vročati pisanje na sodno desko (drugi odstavek 145. člena ZPP). Iz povratnic, ki se nahajajo v spisu, izhaja, da tožeča stranka na naslovu T. 1 nima hišnega predalčnika, zato je bilo na njenih vratih puščeno obvestilo, kje se pisanje nahaja ter rok, v katerem ga mora dvigniti. Ker v določenem roku tožeča stranka pisanja ni dvignila, je sodišče štelo, da je bilo tožnici pisanje pravilno vročeno 4. 12. 2014. 12. Tožeča stranka navaja, da je že v sredini leta 2014 spremenila svoj naslov, in sicer se je preselila s T. 1 v Ljubljani na K. ulica 2, Ljubljana. Za svoje navedbe je predlagala dokaze (med ostalim zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke). Iz izpiska poslovnega registra Slovenije z 21. 8. 2015 (A20) je razvidno, da bi naslov tožeče stranke K. ulica 2, Ljubljana. Navedeno pomeni, da bi lahko prišlo do spremembe naslova tožeče stranke še pred vročitvijo vabila na narok. Subjektom vpisa v sodni register pa je potrebno pisanja vročati na naslovu, vpisanem v registru. Na podlagi vsega navedenega ni mogoče zaključiti, da tožeča stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje iz očitno neupravičenega razloga in brez razpisanega naroka zavrniti predlog, kakor je postopalo prvostopenjsko sodišče. 13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, v katerem naj sodišče ugotovi odločilna dejstva glede zatrjevane spremembe naslova tožeče stranke ter upošteva navedena postopkovna določila o vročanju ter po opravljenem naroku o zadevi ponovno odloči.