Jedro

Sodišče presoja pravilnost in zakonitost disciplinskih odločitev delodajalca. Obseg sodne presoje je odvisen od opredelitve kršitev delovnih obveznosti - dejanske in pravne - kot je navedena v dokončni disciplinski odločbi. Sodišče v omejenem obsegu sicer lahko posega v pravne kvalifikacije in v okviru presoje zakonitosti tudi v izbiro disciplinskega ukrepa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbo disciplinske komisije tožene stranke in odločbo Sveta zavoda v delu, ki se nanaša na kršitve delovnih obveznosti po 1. in 3. točki 12. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za delovne obveznosti. Ugotovilo je, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje in ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo. Po ugotovitvah sodišča je tožnik pacienta seznanil z vsemi možnimi rešitvami sanacije zobovja, to je ali izdelavo mostička ali delne proteze in zato v tem delu ni kršil delovne obveznosti. Izvedenca sta podala mnenje, da je tožnik pri pripravi zob in izdelavi koreninskih zatičev z nadzidki na zobeh napravil pomembne strokovne napake, česar pa se tožniku v disciplinskem postopku ni očitalo. Po presoji sodišča tožnik ni povzročil škode, očitati mu je mogoče le lažjo kršitev delovnih obveznosti po 3. točki 11. člena Pravilnika: nepravočasno, netočno ali malomarno izvrševanje delovnih nalog, če to nima večjih posledic. Ker gre za lažjo kršitev delovnih obveznosti, preklic pogojno odloženega disciplinskega ukrepa ni možen.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskim ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pravilna odločitev, da je tožniku mogoče očitati le kršitev, da od pristojnega organa ni pravočasno pridobil potrjenega predloga načrta protetičnega nadomestka in izjave pacienta, da je on plačnik. Samo zaradi izredno kratkega zamika med nalogom laboratoriju in potrjenim predlogom ne gre za večje posledice, zato je pravilna tudi prekvalifikacija kršitve iz hujše v lažjo.

Zoper pravnomočno drugostopno sodbo je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da vztraja na stališču, da ima delna sodba sodišča prve stopnje take pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, prvenstveno pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovljeno kršitev delovnih obveznosti prekvalificiralo iz hujše v lažjo kršitev in odločilo, da očitane hujše kršitve niso podane. Disciplinski organi so ugotovili, da je tožnik storil očitane hujše kršitve namenoma oziroma iz hude malomarnosti, da je bilo ogroženo oralno zdravje pacienta, zavodu pa povzročena večja materialna škoda in da je bil bistveno moten delovni proces. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sta obe sodišči zagrešili s tem, ko se v obrazložitvi sodb zatrjuje pravna prekvalifikacija iz hujše v lažjo kršitev, v izreku pa se odločbe disciplinskih organov razveljavljajo in ne spreminjajo. Ista bistvena kršitev je podana tudi zaradi nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in izvedenskega mnenja postavljenih sodnih izvedencev oziroma se njune navedbe in izpovedbe napačno interpretirajo. Ključno naj bi bilo mnenje, da tožnik glede na status zobovja pacienta ne bi smel pričeti z izdelavo zobnoprotetičnega nadomestka, preden ni dobil potrjenega predloga od nadzornega zobozdravnika, kot tudi, da načrtovani mostič glede na neustrezno ondotonsko oskrbo zob ni bil izvedljiv. Sodišče pa je povzelo samo tisti del izjav izvedencev, ki se nanašajo na ravnanje zobozdravnikov v praksi, kadar gre za popolnoma jasen primer.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Neupoštevne so vse navedbe v reviziji, ki se nanašajo na nestrinjanje tožene stranke z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno sodišča, saj gre v tem delu za nedovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Dejanska podlaga sodbe je dokazna ocena izvedenih dokazov, tudi pisnega izvedenskega mnenja in izpovedi izvedencev, zaslišanih na obravnavi. Tožena stranka posredno uveljavlja nedovoljen revizijski razlog tudi s tistimi revizijskimi navedbami, kjer zatrjuje kršitev 14. točke 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, nestrinjanje tožene stranke z obrazložitvijo oziroma dokazno oceno pa ni dovoljen revizijski razlog.

Revizija je samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Predmet revizije je torej drugostopna sodba, zato zatrjevane pomanjkljivosti v prvostopni sodbi ne morejo biti več neposredno predmet revizijske presoje. Iz tega razloga se tožena stranka tudi ne more v reviziji sklicevati na pritožbene razloge in navedbe v pritožbi.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Najprej je treba upoštevati, da je bilo tožniku očitanih več kršitev delovnih obveznosti, storjenih ob obravnavi pacienta in izdelavi zobotehničnega nadomestka zanj. Očitane kršitve so bile povezane in o njih so disciplinski organi odločili skupaj, toda o dveh kršitvah je sodišče že pravnomočno odločilo s sodbo opr. št. Pd 15/2000-13 z dne 13. 6. 2000 in odločitve disciplinskih organov deloma razveljavilo. Zoper to sodbo se tožena stranka ni pritožila, zato je postala pravnomočna in je nanjo vezano tudi revizijsko sodišče v tem postopku. To pa pomeni ne samo to, da so neupoštevne revizijske navedbe, kolikor se nanašajo te kršitve, temveč tudi, da ni več mogoče upoštevati tudi tistega dela disciplinskih odločb, ki se nanašajo na te kršitve in posebej tudi na njihove posledice.

Sodišče presoja pravilnost in zakonitost disciplinskih odločitev delodajalca. Obseg sodne presoje je odvisen od opredelitve kršitev delovnih obveznosti - dejanske in pravne - kot je navedena v dokončni disciplinski odločbi. Sodišče v omejenem obsegu sicer lahko posega v pravne kvalifikacije in v okviru presoje zakonitosti tudi v izbiro disciplinskega ukrepa. Ne more pa posegati v opredelitve kršitev, ki so bile predmet disciplinskega postopka. Disciplinski organi in tudi sodišče so vezani na opis kršitve, ki se delavcu očita v postopku in mora biti navedena že zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka.

Revizijsko sodišče se strinja z ugotovitvijo nižjih sodišč, da se tožniku z očitkom o kršitvah, ki so predmet revizijskega postopka, ni očitalo nestrokovno delo, temveč le kršitev predpisanih postopkov za odobritev izdelave določenega zobotehničnega nadomestka, kar vpliva predvsem na odločitev o tem, kdo je plačnik. Kršitev, ki jo pri tem storil tožnik, je bila po ugotovitvah sodišč v tem, da je tožnik naročil izdelavo nadomestka preden je imel za to potrditev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po določbah točke III/1 in 2 Navodila za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do zobnoprotetične rehabilitacije ((priloga B9), Zavod preveri predlog načrta protetične rehabilitacije glede izpolnjevanja pogojev za predlagani nadomestek: ali je pacient zavarovan, ali je predlog izdal pristojni zobozdravnik, ipd., in glede tega, ali je zavarovanec upravičen do nadomestka glede na pogoje, predpisane s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (28. in 30. člen Pravil).

Sodišči sta ugotovili, da se tožnik predpisanega postopka ni držal. Istega dne (31. 8. 1999) je naročil izdelavo nadomestka in izdal predlog zobnoprotetične rehabilitacije. Ta predlog je bil s strani pristojne območne enote ZZZS potrjen 1. 9. 1999 (torej že naslednji dan). Dne 16. 9. 1999 je bil zavrnjen, ker da predlog ni v skladu z drugim odstavkom 32. člena Pravil. Po tej določbi ima v primerih, ko je hkrati upravičena do mostička in delne snemne proteze v isti čeljusti, zavarovana oseba pravico do proteze, ki nadomesti vse vrzeli v čeljusti. Zavrnitev je torej izhajala iz ugotovitve, da tožnikov pacient do predlaganega nadomestka (mostička) na račun zavoda ni upravičen. Na ponovni predlog z dne 21. 9. 1999 pa je ZZZS 29. 9. 1999 ponovno potrdila prvotni predlog tožnika. Z dopisom ZZZS, Območna enota Krško z dne 27. 10. 1999, pa je bilo soglasje za izdelavo nadomestka v breme ZZZS ponovno preklicano, tokrat tudi zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 32. člena Pravil: ker da niso izpolnjene statične, biološke in funkcionalne strokovne zahteve za izdelavo predlaganega nadomestka. Iz izvedenskega mnenja (list. št. 128-135) izhaja, da je bil nadomestek (mostiček) izdelan in preizkušen 15. 9. 1999, vstavljen pa kasneje ni bil, "očitno zaradi strokovnih nesoglasij" med tožnikom in strokovnim vodstvom tožene stranke.

Tako ugotovljeno dejansko stanje pa pomeni, da je tožnik res en dan prej naročil izdelavo nadomestka, za izdelavo katerega je kasneje bilo dano soglasje ZZZS. Do odklonitve plačila te storitve s strani ZZZS je prišlo šele potem, ko je bil nadomestek že izdelan. Škoda, ki naj bi nastala zato, ker izdelan nadomestek ni bil uporabljen, pa ni nastala zaradi tožnikove kršitve Pravil in Navodil, temveč zaradi domnevno zagrešenih strokovnih napak, zaradi katerih izdelani nadomestek ni mogel biti vstavljen. Izvedenec dr. ... je v izpovedbi na obravnavi dne 23. 3. 2004 dodatno pojasnil pisno izvedensko mnenje kot razliko med indikacijo za predlagani mostiček in izvedbo. Mostiček bi bil izvedljiv oziroma dopuščen tudi po pravilih stroke, zaradi strokovnih napak, ki naj bi jih tožnik storil pri pripravi temeljev nosilcev zob, pa v tem primeru ni bil izvedljiv. Kot je bilo že navedeno pa tožniku strokovne napake v disciplinskem postopku niso bile očitane kot hujše kršitve delovnih obveznosti.

Ker je glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).