Jedro

Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo razsodilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni plačati vsaki tožnici posebej znesek 3.077,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2024 dalje (tč. I. izreka), v presežku je njihove zahtevke za plačilo 3,62 EUR z obrestmi zavrnilo (tč. II. izreka) ter tožencu naložilo, da tožnicam v roku 15 dni povrne potrebne pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. III. izreka).

2.Zoper ugodilni del odločitve sodišča prve stopnje (I. in III. točka izreka) se pritožuje toženec po svoji pooblaščenki iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Kot bistveno navaja, da bi sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati okoliščine posla iz katerega izvira terjatev tožnic, prav tako bi moralo upoštevati, da je bila tožnicam škoda v pretežni meri že povrnjena. A. A. je namreč tožnicam dne 19. 4. 2023 poravnal znesek 10.000,00 EUR na račun glavnice, pomeni, da so tožnice upravičene do povračila 2.000,00 EUR. Premoženjskopravna korist, ki bi jo toženec naj imel, je v kazenskem postopku tudi sicer bila ocenjena zgolj na 6.000,00 EUR. Nadalje navaja, da bi sodišče prve stopnje pred odločitvijo o obrestnem delu zahtevka moralo ugotoviti, kdaj je toženec prišel v zamudo z vrnitvijo dolgovanega zneska, tj. kdaj se je izkazalo, da dogovorjenega in prevzetega posla ne bo mogel izvesti. Namreč, zamuda je lahko nastala šele, ko je bilo jasno, da se projekt izgradnje hišic ne bo mogel izvesti, to pa je dne 11. 4. 2018, oziroma najkasneje, ko je pooblaščenec tožnic na družbo A d.o.o. naslovil zahtevek za vrnitev plačane are. Posledično je napačna odločitev sodišča prve stopnje o kapitaliziranih zamudnih obrestih, kakor tudi odločitev o teku procesnih obresti. Toženec sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni na način, da ugodi terjatvi tožnic v višini 2.000,00 EUR, ter ponovno preračuna obresti in stroške postopka.

3.Tožnice odgovora na pritožbo niso vložile.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, pri dokazni oceni je upoštevalo vse metodološke napotke iz 8. člena ZPP; dokazna ocena je vestna, skrbna in analitično povezana, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6.Tožnice od toženca zahtevajo plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jim je nastala v posledici kaznivega dejanja toženca. Zatrjujejo in dokazujejo, da so s tožencem, kot poslovodjo družbe A. d. o. o., sklenile pogodbo o izdelavi in prodaji počitniških hišic na Hrvaškem, na podlagi katere je vsaka plačala aro v višini 4.000,00 EUR. Toženec k iskanju in nakupu zemljišč in izgradnji hišic ni pristopil, are ni vrnil, v posledici česar si je pridobil protipravno premoženjsko korist. Toženec je bil za storjeno kaznivo dejanje, s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v ... II K .../2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. Zoper toženca uveljavljajo premoženjsko škodo v skupni višini 9.242,91 EUR oziroma 3.080,97 EUR vsaka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2024 dalje.

7.Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa, kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

8.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so tožnice s tožencem, kot poslovodjo družbe A. d. o. o., sklenile pogodbo o izdelavi in prodaji počitniških hišic na Hrvaškem (A4), saj jih je toženec z lažnivim prikazovanjem prepričal, da bodo po izgradnji hišic, le-te prejele v uporabo do junija 2018. Zavedel jih je tako, da je vsaka tožnica na njegov TRR nakazala aro v višini 4.000,00 EUR, medtem, ko toženec namena gradnje ni imel, saj k njej ni niti pristopil. Ker toženec prejetega denarja ni vrnil, je bil za storjeno kaznivo dejanje, s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v ... II K .../2021, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi s 54. členom KZ-1 in drugim odstavkom 20. člena KZ-1 (A6). Iz izreka navedene sodbe izhaja podrobnejši opis izvršitve kaznivega dejanja, sodišče prve stopnje pa ga je povzelo v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

9.Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na ugotovitve kazenskega sodišča glede protipravnosti, vzročne zveze, obstoja kaznivega dejanja ter kazenske odgovornosti storilca, je sodišče prve stopnje štelo, da je toženec tožnicam povzročil zatrjevano premoženjsko škodo in je krivdno odgovoren. Višino odškodnine predstavlja plačana ara v skupni višini 12.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi obračunanimi od 2. 12. 2016 do 19. 4. 2023, zmanjšan za dne 19. 4. 2023 plačan znesek 10.000,00 EUR in zamudne obresti obračunane od 20. 4. 2023 do dneva modifikacije tožbenega zahtevka, to je do 10. 5. 2024. Navedeni zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilen.

10.Pritožbeno sporna ostaja višina tožbenega zahtevka ter tek zakonskih zamudnih obresti.

11.Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati in presojati okoliščine posla iz katerega izvira terjatev. Ob siceršnjem pomanjkanju konkretiziranih pritožbenih navedb v tej smeri, tj. v zvezi s čim naj bi bile relevantne okoliščine sklenitve pogodbe o dobavi počitniških hišic, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je skladno s 14. členom ZPP, pravdno sodišče vezano na obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, kot izhaja iz pravnomočne kazenske sodbe. Vezano je, kadar gre za identično dejansko stanje, to pa je podano, če je podana identiteta historičnega dogodka v subjektivnem in v objektivnem smislu. Subjektivni vidik identitete dejanskih stanj je v tem, da je odgovorna oseba v kazenskem in v sledečem mu pravdnem postopku ista - da je torej ista oseba storilec kaznivega dejanja in povzročitelj škode. Objektivni vidik identitete je v tem, da je kaznivo dejanje iz pravnomočne kazenske sodbe hkrati škodno dejanje kot vzrok škode, o povrnitvi katere se odloča v pravdi. Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

12.V obravnavani odškodninski pravdi je dejansko stanje identično, saj je toženec storilec kaznivega dejanja in povzročitelj škode, prav tako škoda (plačilo are, ki ni bila vrnjena) izvira prav iz tistega ravnanja toženca, zaradi katerega je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja.

13.Prav tako neutemeljena je pritožbena navedba, da je pretežni del škode tožnicam povrnil že A. A., saj jim je na račun glavnice nakazal 10.000,00 EUR. Glede na dejanske ugotovitve v postopku, da so tožnice tožencu dne 5. 12. 2016 plačale 12.000,00 EUR, da so dne 19. 4. 2023 prejele delno plačilo v višini 10.000,00 EUR, je pravilno postopanje sodišča prve stopnje, da je od zneska 12.000,00 EUR, skupaj z nateklimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2016 do 19. 4. 2023, kar skupaj znaša 18.201,86 EUR, odštelo plačanih 10.000,00 EUR skladno z določilom 288. člena OZ na način, da je najprej poravnalo obresti ter nato glavnico, k preostanku glavnice v višini 8.201,85 EUR, pa prištelo še zakonske zamudne obresti, natekle od dne 20. 4. 2024 do dne vložitve tožbe 9. 5. 2024. Skupni dolg toženca tako pravilno znaša 9.232,04 EUR (C3), toženec pa tudi sicer ne podaja nobenih pritožbenih navedb zoper izračun sodišča prve stopnje.

14.V tej zvezi so nadalje neutemeljene ponavljajoče pritožbene navedbe, da je bila v kazenskem postopku protipravno pridobljena premoženjska korist toženca ugotovljena v višini 6.000,00 EUR. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, višina premoženjskopravne koristi, ugotovljene s kazensko sodbo, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije po 228. členu KZ-1, zato pravdno sodišče nanj ni vezano. Sodišče prve stopnje je bilo vezano na izrek kazenske sodbe, ki vsebuje ugotovitev, da je toženec z lažnivim prikazovanjem preslepil tožnice, da so na njegov TRR nakazale aro, vsaka v znesku 4.000,00 EUR, okoliščine celotne višine škode zaradi kaznivega dejanja toženca, pa je sodišče prve stopnje ugotavljalo sàmo in na podlagi izvedenega dokaznega postopka materialnopravno pravilno ugotovilo, da ta znaša 9.232,04 EUR, oziroma za posamezno tožnico 3.077,35 EUR.

15.Toženec nazadnje trdi, da je prišel v zamudo s plačilom premoženjske škode, ko se je izkazalo, da se posel ne bo mogel izvesti, vsekakor pa ne pred 11. 4. 2018, ko so tožnice naslovile premoženjski zahtevek.

16.Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ). Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je toženec prišel v zamudo že ob nastanku škode (ko je bila ara plačana), ker je škoda nastala zaradi njegovega protipravnega ravnanja, in ne šele z nastankom dolžnikove zamude v smislu 299. člena OZ.

17.Glede na dejanske ugotovitve v postopku, da pravnomočna kazenska sodba temelji na preslepitvenem ravnanju toženca, ki že ob prejemu are ni imel namena izpolniti dogovorjene obveznosti, ter da je bil njegov namen zgolj dobiti denar, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je toženec prišel v zamudo z dnem plačila are (5. 12. 2016). S tem dnem so bile tožnice dejansko oškodovane, škoda pa jim je nastala zaradi protipravnega ravnanja toženca. Sodišče druge stopnje sledi večinskemu mnenju pravne stroke, da storilcu kaznivega dejanja ni treba postaviti roka za izpolnitev obveznosti, saj natančno ve za obstoj in višino terjatve. Drugačne pritožbene navedbe so zato neutemeljene.

18.Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tožnicam pravilno priznalo odškodnino za premoženjsko škodo v višini 9.232,04 EUR oziroma 3.077,35 EUR na posamezno tožnico, posledično pravilna je odločitev sodišča prve stopnje glede teka in višine kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti, kakor teka procesnih obresti.

19.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

20.Toženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

2Prim. VSRS II Ips 19/2023 z dne 10. 5. 2023.

3Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

4Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

5Glej vire pod op. št. 4 izpodbijane sodbe ter tam navedeno judikaturo ter literaturo.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 131/1, 165, 288, 299 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 14 Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 20, 20/2, 54, 228, 228/1