Pritožnik poudarja tudi, da je ves čas postopka sodeloval s FURS ter tudi stečajno upraviteljico in da je po predhodnih pojasnilih ter odsotnosti nadaljnjih zahtev sklepal, da je zahteva že obravnavana oziroma zaključena, kar za odločitev sodišča druge stopnje ni bistveno glede na to, da se mu očita kršitev iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
2.Zoper takšen sklep se je laično pritožil dolžnik in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka ter predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je zoper dolžnika 14. 5. 2026 pričelo postopek odpusta obveznosti ter mu določilo preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta. Zadnji dan preizkusnega obdobja bi potekel 14. 5. 2026. Upnica Republika Slovenija je 27. 3. 2026 vložila ugovor proti odpustu obveznosti iz razloga po 1. točki četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ugovor upnice utemeljen, saj so v konkretnem primeru izpolnjene vse zakonske predpostavke za izpolnjeno domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti. V postopku davčnega nadzora so bile namreč ugotovljene davčne nepravilnosti v obdobju od julija 2020 do septembra 2022 (neprijava pridobitve blaga in neobračun DDV od tega blaga). Postopek osebnega stečaja je bil nad dolžnikom uveden 8. 1. 2024, torej so bila obravnavana ravnanja izvedena v petletnem obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja. V tem času je dolžnik oddajal obračune DDV z vrednostjo 0 v vseh poljih, davčni organ pa je z odločbo z dne 27. 11. 2025 dolžniku naknadno odmeril DDV v skupnem znesku 49.931,55 EUR, poleg tega pa še pripadajoče obresti v znesku 16.008,32 EUR. Odločba je bila vročena stečajni upraviteljici kot zakoniti zastopnici dolžnika, postala je pravnomočna in izvršljiva, saj zoper njo ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo. Naknadno odmerjeni DDV presega zakonsko določeni minimalni znesek 4.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da dolžniku ni uspelo izkazati, da njegovo ravnanje ni bilo nepošteno ali nevestno.
5.Določba prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP določa, da je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.
6.Tretji odstavek istega člena določa, kdaj odpust ni dovoljen in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ravnanj dolžnika med postopkom osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti). V četrtem odstavku ZFPPIPP določa izpodbojne domneve, kdaj gre za zlorabo pravice (velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti) in sicer je v 1. točki 4. odstavka izrecno določil, da gre za zlorabo pravice, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali po njegovi uvedbi dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov.
7.Pritožnik ne izpodbija ugotovitve davčnega organa v zvezi z neprijavljenim DDV (gre za nepopolne podatke), niti ne zatrjuje kakšnih drugih trditev, da bi bil vesten in pošten ter tako vreden pravne dobrote (ne pravice) odpusta obveznosti.
8.V pritožbi dolžnik zgolj navaja, da za pripravo učinkovite pritožbe potrebuje vpogled v sodni spis in dokumentacijo, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje, kar ni povsem razumljivo. Iz sodnega spisa namreč izhaja, da je bil pritožnik (pravočasno in pravilno) vabljen na obravnavo v zvezi z ugovorom zoper odpust obveznosti, kjer je imel možnosti svoje navedbe glede izpodbijanja zakonske domneve uveljavljati. Poleg tega ima kot stranka postopka vedno možnost vpogleda v sodni spis, česar mu nihče ne omejuje in tega pritožnik niti ne zatrjuje.
9.Navaja še, da ni imel zaradi službene odsotnosti, obsežnosti dokumentacije in pomanjkljive pravne in strokovne pomoči dejanske možnosti preveriti vseh navedb Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) in pridobiti vse dokumentacije, zato želi preveriti vse prijavljene in priznane terjatve, vloge in prijave terjatve upnika FURS, čas vročanja posameznih vlog, morebitno posredovanje vlog preko stečajne upraviteljice, listine, ki so predstavljale podlago za odločitev sodišča. Pri tem pritožnik ne navaja, kaj konkretno bi s temi zahtevami želel doseči, ob tem da je vsa dokumentacija dosegljiva v sodnem spisu, do katerega, kot že navedeno, ima prost dostop. Pritožnik poudarja tudi, da je ves čas postopka sodeloval s FURS ter tudi stečajno upraviteljico in da je po predhodnih pojasnilih ter odsotnosti nadaljnjih zahtev sklepal, da je zahteva že obravnavana oziroma zaključena, kar za odločitev sodišča druge stopnje ni bistveno glede na to, da se mu očita kršitev iz 1. točke 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP.
10.Da je dolžnik sodeloval s FURS izhaja tudi iz same odločbe FURS, izdane v postopku davčnega nadzora, ki je pravnomočna. Ugotovitev iz te odločbe pritožnik niti konkretno ne izpodbija, in ne navaja relevantnih trditev glede ugotovljenega neprijavljenega DDV ter lastne vestnosti in poštenja. Pritožnikove navedbe so (tako kot pred sodiščem prve stopnje) tudi v pritožbenem postopku povsem splošne in nekonkretizirane, zato pritožbeno sodišče nanje ne more relevantno odgovoriti.
11.Pritožnik tudi navaja, da ni imel časa preveriti vseh navedb in pridobiti celotne dokumentacije ter ustrezno pripraviti svoje obrambe. Istočasno pa navede tudi, da je bil z ugovorom upnika FURS seznanjen mesec dni pred narokom za obravnavo ugovora zoper odpust obveznosti. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je 1 mesec zadosten čas, da bi lahko na očitke glede zlorabe pravice do odpusta konkretizirano in vsebinsko odgovoril. Poleg tega je tak rok v skladu z določbo drugega odstavka 405. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora sodišče razpisati narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku in ne pozneje kot 1 mesec po prejemu ugovora, kar je bilo v konkretnem postopku tudi storjeno.1 Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam o pomanjkanju časa za relevantno obrambo.
12.Pritožbene navedbe glede na navedeno niso utemeljene. Višje sodišče prav tako ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1Poziv, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti, in oklic naroka je bil izdan 1. 4. 2026, narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti pa je bil izveden 4. 5. 2026.