Jedro

Po preteku 15-dnevnega prekluzivnega roka je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo kot prepozno, saj je pritožba prispela po roku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Nato pa je pritožbo tožene stranke zavrglo kot prepozno.

Tožeča stranka je vložila dve pritožbi. V prvi pritožbi z dne 9.4.1999 (list.štev. 40) navaja, da ni prejela pisanja pooblaščenca M. C., svojega odvetnika ter da zato ni mogla vložiti pritožbe. Med božičnimi in novoletnimi prazniki je bila odsotna in je s tem zamudila rok za pritožbo. Graja stališče sodišča, da gre za pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko. Po glavni obravnavi je takoj predlagala pooblaščencu, da vloži pritožbo zoper morebitno zavrnilno sodbo. Povedala mu je tudi o svojih načrtih o zamenjavi bivališča. Z zavrnitvijo sodbe in onemogočanjem pritožbe ji ni bila možna navajati novih dejstev, ki niso bila upoštevana ob izdaji sodbe.

V pritožbi zoper zavrženje pritožbe (list.štev. 43) pa tožeča stranka ponavlja svoje navedbe, da je bila odsotna ter da zato ni prejela pisanja svojega odvetnika. Za zavrnilno sodbo je izvedela prepozno, ko se je vrnila. Takoj je predlagala vrnitev v prejšnje stanje.

Sodišče je opravilo narok in ugotovilo, da ni izkazalo opravičljivega razloga. Opozarja, da je takoj po glavni obravnavi predlagala pooblaščencu vložitev morebitne pritožbe in mu povedala načrte o zamenjavi prebivališča. Ker je bila odsotna kratkotrajno, je menila, da ni treba sporočiti spremembe odvetniku C..

Pritožbi nista utemeljeni.

V zadevi je sodišče razsodilo s sodbo z dne 3.12.1998. Ker je tožeča stranka imela pooblaščenca, je sodišče prve stopnje sodbo vročilo odvetniku tožeče stranke, to je odvetniku M. C. (povratnica pripeta k sodbi, vročitev 23.12.1998). Nato je sodišče prejelo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sodbo (pritožba je prispela na sodišče 14.1.1999).

Sodišče prve stopnje je nato opravilo narok za odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in s sklepom zavrnilo predlog. Ugotovilo je, da tožeča stranka navaja, da je bila odsotna in da je šele 12.1.1999 prejela pisanje svojega pooblaščenca, v katerem ji sporoča izid pravde. V tem pa je rok za pritožbo potekel. Odsotna je bila med božično novoletnimi prazniki zaradi skorajšnje zamenjave delovnega mesta in odselitve v drugi kraj.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo svojo odločitev na določbo 117. člena ZPP, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. Razlogi, katere navaja tožeča stranka namreč ne morejo predstavljati opravičljivega vzroka za zamudo procesnega dejanja, to je za vložitev pritožbe. Kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje, je razmerje med stranko in odvetnikom njuno interno razmerje, ki izhaja iz njune pogodbe. Če je bila tožeča stranka odsotna, bi morala to odvetniku sporočiti pravočasno, oziroma se dogovoriti pred odhodom, kaj se bo zgodilo, če bo vmes prispela sodba.

Nato je sodišče prve stopnje odločilo o vloženi pritožbi (list.štev.

30) in jo s sklepom z dne 9.3.1999 zavrglo. Pravilno je navajalo, da je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe prekluziven (348. člen ZPP), ter da je pritožbo odvetnik prejel 23.12.1998, tožeča stranka pa je pritožbo vložila 14.1.1999, to je po preteku 15-dnevnega roka.

Tako je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po neuspelem predlogu tožeče stranke za postavitev v prejšnje stanje pritožbo, tožeče stranke zavrglo.

Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo (v tem primeru določbe ZPP) in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi oba sklepa sodišča prve stopnje (380. člen ZPP).