Jedro

Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (npr. obveznost izročitve garancije, izročitev dokumentacije, potrdila o opravljenem tehničnem pregledu) so v razmerju do glavne obveznosti postranske oz. akcesorne obveznosti in z njimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni: - v 2. alineji I. točke izreka tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 24470/2008 z dne 13. 05. 2008, ostane v veljavi za (namesto 7.538,97 EUR) 7.280,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 01. 2008; - za besedilom I. točke izreka tako, da se doda nov odstavek, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 24470/2008 z dne 13. 05. 2008, razveljavi za znesek 258,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 01. 2008 do plačila in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da: - ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 24470/2008 z dne 13. 05. 2008, v prvem odstavku v veljavi za: - 4.149,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 07. 2010 do plačila; - 7.538,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 01. 2008 do plačila; - 9.539,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 03. 2008 do plačila, ter v tretjem odstavku za izvršilne stroške v znesku 148,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 05. 2008 do plačila (I. točka izreka); - se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 24470/2008 z dne 13. 05. 2008, v prvem odstavku razveljavi za: - 6.995,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 08. 2007 do plačila; - zakonske zamudne obresti od 4.149,43 EUR od 26. 08. 2007 do 13. 07.2010 (II. točka izreka); - je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške postopka v znesku 1.372,43 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Tožeča stranka kot izvajalec od tožene stranke kot naročnika terja plačilo opravljenih del (polaganje parketa) na dveh objektih, in sicer HC in K skladno s sklenjenima pogodbama št. 028-07 z dne 07. 05. 2007 (za objekt HC, A6) in št. 087-07 z dne 27. 06. 2007 (za objekt K, A16). Pravno podlago tožbenima zahtevkoma predstavljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o podjemni pogodbi (619. do 648. člen). Tožena stranka je zoper vtoževani zahtevek postavila več ugovorov, ki jim sodišče prve stopnje, razen v delu glede nenaročenih del „priprava tal z brušenjem in epoxi premazom“ v znesku 4.11,82 EUR, ni sledilo. Odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu izpodbijane sodbe pritožba izpodbija. Zaradi jasnosti in preglednosti bo pritožbeno sodišče pritožbene očitke obravnavalo ločeno po posameznem objektu, pri objektu K pa tudi po postavljenih ugovorih tožene stranke.

Objekt HC

5. Pregled in prevzem izvršenega dela sta naročnikova pravica in dolžnost, ki jo je naročnik dolžan opraviti takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče (prvi odstavek 633. člena OZ). Po običajnem teku stvari je to nedvomno mogoče takrat, kot podjemnik pozove naročnika k prevzemu. Če takšen poziv izostane, mora naročnik po običajnem teku stvari zahtevati izročitev in prevzem opravljenih del. Določilo drugega odstavka 633. člena OZ ureja situacijo, ko naročnik svoje dolžnosti brez utemeljenega razloga ne izpolni ali se morebiti pregledu in prevzemu del celo izmika. Posledica je domneva prevzetega dela.

6. S pritožbo neizpodbijane so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka toženi predložila knjigo obračunskih izmer, s katero je izvedena dela specificirala po vrsti, količini in ceni, ter je na njeni podlagi izstavila končno situacijo (dne 26. 06. 2007) in končni račun (dne 27. 06. 2007). Šteti je, da je s tem tožeča stranka toženi sporočila, da so dela izvršena in da jih je potrebno pregledati in prevzeti. Ker tožena stranka ni zatrjevala okoliščin, zaradi katerih del ne bi mogla prevzeti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil pregled in prevzem del opravljen (drugi odstavek 633. člena OZ).

7. Nadalje pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka, ne more uspeti s svojim ugovorom neizročene dokumentacije. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila dela tožeče stranke opravljena pravočasno in kvalitetno, da je tožeča stranka toženi izročila knjigo obračunskih izmer in da je bil objekt predan končnemu uporabniku že poleti 2007. Pritožba navedenih ugotovitev ne izpodbija. Sklicuje se na določbo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe, ki določa pogoje za izplačilo zadržanih sredstev, med njimi opravljen tehnični pregled objekta, izročitev vse potrebne dokumentacije za uspešno predajo del naročniku in investitorju in izročitvi dogovorjene garancije za splošno garancijsko dobo.

8. Pritožbeno sodišče ne sledi pritožbi, da dejstvo, da tožeča stranka toženi ni izročila določene dokumentacije, toženo stranko upravičuje k zadržanju 10% vrednosti celotnih del po pogodbi z dne 07. 05. 2007. Pri tem je namreč potrebno razlikovati pomen in učinke (ne)izpolnitve glavne obveznosti po pogodbi od pomena in učinkov (ne)izpolnitve stranskih obveznosti.

9. Glavna obveznost je tista obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. V konkretnem primeru je predmet in s tem glavna obveznost tožeče stranke določena v 1. členu pogodbe, in sicer dobava panelnega parketa, njegovo polaganje in montaža zaključnih letev. Vse ostale obveznosti tožeče stranke v tej pogodbi (npr. obveznost izročitve garancije, izročitev dokumentacije, potrdila o opravljenem tehničnem pregledu) so v razmerju do glavne obveznosti postranske oz. akcesorne obveznosti in z njimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača opravljeno delo. Takšno stališče utemeljuje načelo sorazmernosti, pa tudi načelo prepovedi zlorabe pravic. Potem, ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru kvalitetna in pravočasna oprava del po pogodbi), druga stranka tako ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru opravil tehnični pregled in izročil ustrezno dokumentacijo) (1).

10. Drugačen pomen določbe tretjega odstavka 5. člena pogodbe, kot ga izpostavlja pritožba pa poleg zgoraj opredeljenih splošnih načel obligacijskega prava (načelo sorazmernosti in prepovedi zlorabe pravic) utemeljuje tudi dejstvo, da izpolnitev tožeče stranke s potekom časa in ob dejstvu prevzetega objekta s strani glavnega naročnika za toženo stranko ne predstavlja nobene koristi več.

11. S pritožbo neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta stranki v pogodbi dogovorili tri leten garancijski rok za kvalitetno izvedbo del. Ker je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o prevzemu del v juliju 2007, ob upoštevanju dejstva že preteklega garancijskega roka, tožena stranka z ugovorom neizročene bančne garancije ne more uspeti. Res je določba pogodbe o zadržanju varščine do uresničitve vseh v pogodbi navedenih pogojev namenjena siljenju tožeče stranke k pravilni in celotni izpolnitvi tožeče stranke, vendar je takšna prisila smiselna le do takrat, ko ima izpolnitev tožeče stranke (konkretno izročitev bančne garancije) za toženo stranko še kakšen pomen. Gre za pogoj, ki v zadevnem primeru ni bil izpolnjen.

12. Enako razlogovanje je mogoče uporabiti v zvezi z izročitvijo preostale dokumentacije, na katero se sklicuje pritožba. Tožena stranka namreč ni zatrjevala, da bi dokumentacijo potrebovala zaradi predaje del svojemu naročniku. Ob dejstvu, da je objekt od leta 2007 v uporabi, je šteti, da je bil predan investitorju, posledično pa, ob izostanku drugačnih navedb, tudi naročniku tožene stranke.

Objekt K

13. Tožena stranka je plačilu vtoževanih del na objektu K. ugovarjala iz več razlogov: a) da je bilo delo tožeče stranke zaradi slabega prebiranja parketa izvedeno nekvalitetno; b) da je zaradi pretesnega polaganja parketa prišlo do poškodb na talnih dozah; c) da tožeča stranka po opravljenem delu ni počistila za seboj, zaradi česar je naročnik toženi stranki zaračunal storitev čiščenja v znesku 1.481,11 EUR; č) da tožeča stranka ni sama znosila parketa po objektu in so ji pri tem pomagali delavci naročnika tožene stranke, posledično pa je ta svoje storitve oziroma storitve svojih delavcev zaračunal toženi stranki; d) da je tožena stranka zadržala znesek iz naslova varščine, ker ji tožeča stranka ni izročila bančne garancije oziroma ni prispevala k dogovorjenemu plačilu stroškov garancije, ki jo je tožena stranka izdala svojemu naročniku.

Ad a)

14. Tožena stranka je tožeči stranki očitala, da je pred položitvijo parketa tega slabo prebrala in je posledično položila parket z grčami in barvnimi diskoloracijami. Postavila je torej ugovor slabe kvalitete del, pri čemer je potrebno upoštevati, da so bile zatrjevane napake očitne oziroma niso bile skrite (634. člen OZ). Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke zavrnilo, potem ko je ugotovilo, da tožena stranka slabe kvalitete del ni pravočasno grajala. Skladno z določbo prvega odstavka 633. člena OZ je bila namreč tožena stranka zavezana napake grajati nemudoma po pregledu izvršenega dela.

15. Tožena stranka je v zvezi z grajanjem napak navajala, da je na napake opozorila ob posredovanju obračunsko prevzemnega zapisnika (2). Med strankama ni bilo sporno, da je bil ta izdan dne 26. 05. 2008 (3), kar je skoraj leto dni po prevzemu del, kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (julij 2007). Zaključek o prepoznem grajanju in posledično neutemeljenosti ugovora tožene stranke je zatorej pravilen, pritožbeno izpostavljanje okoliščin polaganja (večje število izvajalcev, pokritost parketa s filcem) pa ga ne uspe omajati. Filc je bilo vsak trenutek mogoče odstraniti. Drugi izvajalci na objektu pa tam niso bili po volji tožeče stranke in tudi sami po sebi niso mogli predstavljati nepremagljive ovire za pregled.

16. Prav tako ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na določbo 636. člena OZ. Njena uporaba bi bila namreč utemeljena le, če bi tožena stranka uspela dokazati, da je bila tožeča stranka seznanjena z dejstvom, da je njeno sortiranje parketa napačno oziroma pomanjkljivo. V izkaz slednjega ne zadostuje posplošeno in z dokazi nepodprto sklicevanje tožene stranke na zavestno kršitev navodil o prebiranju parketa s strani tožeče stranke.

Ad b)

17. Pritožba zaključka sodišča prve stopnje o odpravi napak na talnih dozah s strani tožeče stranke ne napada konkretizirano. Odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka v tem delu je zato pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru razlogov, upoštevnih po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Pri tem pa ugotovilo, da uradoma upoštevne kršitve določb pravnega postopka niso podane, prav tako je bilo o tem delu tožbenega zahtevka pravilno uporabljeno materialno pravo.

Ad c)

18. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožeča stranka za seboj (po opravljenem delu) pustila odpadke. Sodišče prve stopnje je navedeno dejstvo ugotovilo upoštevaje izpovedi zaslišanih prič M. J., M. B. in I. G. Drugače je izpovedala le priča U. H., ki pa skladne izpovedbe ostalih prič ni uspela izpodbiti.

19. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje pritožbe na račun G. d.o.o., iz katerega izhajajo zaračunane storitve čiščenja. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo izpoved vodje gradbene operative za G. d.o.o., t.j. M. B., ki navedb tožene stranke o neočiščenem objektu po opravljenem delu tožeče stranke, ni potrdil. 20. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka poskrbela za odvoz odpadkov in čiščenje prostorov, se nadaljnje ugotavljanje grajanja neopravljenega dela izkaže kot neodločilno, neodločilno pa je tudi pritožbeno opozarjanje na odškodninsko naravo ugovora tožene stranke.

Ad č)

21. Tožena stranka je navajala, da tožeča stranka ni v celoti opravila svojega dela (ni sama raznesla parketa po objektu), zaradi česar da je bila tožena stranka primorana plačati storitev raznašanja parketa (oziroma pomoč pri tem) naročniku, in sicer v znesku 114,90 EUR. Tožena stranka torej tožeči z ugovorom očita delno neizpolnitev njene obveznosti in posledično nastalo ji škodo.

22. Situacijo, kadar dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, ki je v storitvi (konkretno raznašanje parketa), določa 266. člen OZ. Ta upniku omogoča, da lahko potem, ko je o nepravočasni izpolnitvi obveznosti obvestil dolžnika, sam na dolžnikove stroške stori tisto, kar bi bil moral storiti dolžnik, od njega pa lahko zahteva odškodnino zaradi zamude kot tudi povrnitev druge morebitne škode, ki jo je imel zaradi takšnega načina izpolnitve.

23. Ker tožena stranka ni podala navedb o tem, da bi tožečo stranko skladno z zgoraj opredeljeno določbo OZ obvestila o (ne)izpolnitvi njene obveznosti, je zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora tožene stranke pravilen in ga ne spremeni pritožbeno opozarjanje na delitev obveznosti med pravdnima strankama v zvezi z izdobavo parketa in njegovim raznašanjem po lokaciji.

Ad d)

24. Pravilen je nadalje tudi zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora tožene stranke iz naslova neizročitve bančne garancije. Pavšalno sklicevanje pritožbe, da je imelo delo tožeče stranke napake, ne uspe omajati prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, da slednjih ni bilo. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo zgoraj, neizročitev bančne garancije (kot stranske obveznosti tožeče stranke po pogodbi) ne more tožene stranke opravičevati k neplačilu njene glavne pogodbene obveznosti (plačilo pravočasno in kvalitetno izvedenih del).

25. Poleg tega je s pritožbo neizpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bila dela prevzeta že konec leta 2007, zaradi česar je dveletni garancijski rok že potekel. Zadrževanje varščine iz naslova neizročitve bančne garancije zato nima več pomena za toženo stranko in je tudi iz tega razloga neutemeljeno.

26. Utemeljeno pa je pritožbeno opozarjanje, da sta se pravdni stranki v 10. členu pogodbe z dne 27. 06. 2007 dogovorili, da bo tožeča stranka nosila sorazmeren del stroškov bančne garancije, ki jo bo naročniku izstavila tožena stranka. Ta je delež tožeče stranke ovrednotila na znesek 258,61 EUR (4), tožeča stranka slednjemu ni ugovarjala. Skladno z navedenim je zato sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da obveznost tožeče stranke nima podlage v dogovoru med pravdnima strankama in je posledično ugovor tožene stranke v tem delu zmotno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še za znesek 258,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti začasne situacije št. 1-2007 z dne 15. 10. 2007, t.j. od dne 21. 01. 2008 (5. alineja 358. člena ZPP).

O stroških postopka

27.Sprememba odločitve sodišča prve stopnje za znesek 258,61 EUR od vtoževanih 28.222,68 EUR zaradi svoje neznatnosti ni terjala spremembe stroškovne odločitve sodišča prve stopnje v točki III izreka izpodbijane sodbe.

28. Pritožba je uspela zgolj v manjšem delu, zato je pritožbeno sodišče skladno s pooblastilom po drugem odstavku 154. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP) odločilo, da nosi tožena stranka sama svoje pritožbene stroške.

(1) Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 456/2004 z dne 25. 01. 2006 ter odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 4068/2008 z dne 18. 02. 2009 in I Cpg 127/2011 z dne 05. 04. 2011. (2) Tč. 2 pripravljalne vloge z dne 23. 05. 2011, list. št. 30

(3) Neprerekane navedbe tožeče stranke v tč. VII pripravljalne vloge z dne 06. 06. 2011, list. št. 38

(4) Tč. 14 njene pripravljalne vloge z dne 26. 09. 2011, list. št. 88.