Jedro

Sodišče prve stopnje je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za A, B, G in H kategorije motornih vozil, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ugotovilo, da ima storilec vozniško dovoljenje za B, G in H kategorijo motornih vozil. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je storilcu prekrška izreklo prenehanje za B, G in H kategorije motornih vozil, ne pa tudi za A kategorijo. Iz spisovnega gradiva sicer izhaja, da storilec sploh nima vozniškega dovoljenja za A kategorijo motornih vozil, temveč za kategorijo A do 50 km/h, vendar bi v primeru, če bi pritožbeno sodišče omenjeno bistveno kršitev odpravilo tako, da bi pri navedbi kategorije A popravilo v pravilno A do 50 km/h, kršilo prepoved spremembe v škodo storilca (reformatio in peius) predpisano v X. odst. 163. čl. ZP-1.

Izrek

Ob reševanju storilčeve pritožbe se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se odpravi bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke I. odstavka 155. člena ZP-1 tako, da se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za B, G in H kategorije motornih vozil, ne izreče pa se za A kategorijo motornih vozil. Sicer se storilčeva pritožba zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška S. Ž. izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za A, B, G in H kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 13.08.2008, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel skupno 18 kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je sklenilo še, da preneha veljati vozniško dovoljenje z dnem pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

Takšen sklep sodišča prve stopnje izpodbija storilec, ki v pritožbi navaja, da prosi za odobritev zmanjšanja kazenskih točk z opravljanjem programa varne vožnje, saj mu je bilo zaradi prekrškov dne 13.08.2008 izrečenih skupno 13 kazenskih točk, pred tem pa jih je imel že 5 in mu zato sledi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ponovno opravljanje izpita. Tega lahko pridobi šele čez 6 mesecev, kar je dolgo obdobje in je zaradi tega ogrožena njegova zaposlitev. Opravlja namreč izmensko delo in zato nujno potrebuje vozniško dovoljenje. Zato prosi za ugoditev prošnji za opravljanje programa varne vožnje in s tem zmanjšanje kazenskih točk. Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu spisovnega gradiva v skladu z uradnim preizkusom izpodbijanega sklepa po 159. čl. Zakona o prekrških (ZP-1) pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišču prve stopnje pripetila bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke I. odst. 155. čl. ZP-1, saj je podano nasprotje med izrekom in razlogi sklepa. Sodišče prve stopnje je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za A, B, G in H kategorije motornih vozil, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa ugotovilo, da ima storilec vozniško dovoljenje za B, G in H kategorijo motornih vozil. Ker je pritožbeno sodišče v skladu s IV. odst. 163. čl. ZP-1 dolžno odpraviti bistvene kršitve določb postopka o prekršku, je ugotovljeno kršitev odpravilo tako, da je storilcu prekrška izreklo prenehanje za B, G in H kategorije motornih vozil, ne pa tudi za A kategorijo. Sicer iz spisovnega gradiva izhaja, da storilec na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v vozniško dovoljenje sploh ni imel vpisane kategorije A, temveč kategorijo A do 50 km/h (kot izhaja iz potrdila U. e. Š. p. C. z dne 27.10.2008 na list. št. ... spisa).Vendar bi v primeru, če bi pritožbeno sodišče omenjeno bistveno kršitev odpravilo tako, da bi pri navedbi kategorijo A popravilo v pravilno A do 50 km/h, kršilo X. odst. 163. čl. ZP-1, ki določa prepoved spremembe sodne odločbe v škodo storilca, če je pritožba vložena samo v njegovo korist. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je ostala pravno pomembna dejstva za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prvostopenjsko sodišče ugotovilo pravilno in je zato storilcu utemeljeno izreklo ta ukrep. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je storilcu po Zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) bilo izrečenih 5 kazenskih točk s plačilnim nalogom Policijske postaje Š. z dne 16.12.2007, ki je postal pravnomočen dne 25.12.2007, 3 kazenske točke s plačilnim nalogom Policijske postaje Š. z dne 13.08.2008, ki je postal pravnomočen dne 22.08.2008 in 10 kazenskih točk s sodbo Okrajnega sodišča v Š. z dne 05.09.2008, ki je postala pravnomočna dne 07.10.2008. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa sicer pomotoma navedlo, da je storilec v obdobju od 16.12.2007 do 13.08.2008, kar predstavlja obdobje med storitvijo prvega in zadnjega prekrška, dosegel 18 kazenskih točk. Pravilno bi sicer bilo ugotoviti, da je storilec v obdobju od 25.12.2007 do 07.10.2008 dosegel 18 kazenskih točk, saj je za določitev obdobja, v katerem se doseže ali preseže predpisano število kazenskih točk, relevantno dejstvo pravnomočnost odločb, s katerimi so bile kazenske točke za storjene prekrške izrečene. Navedena pomota pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj ni nobenega dvoma, da je storilec v obdobju treh let dosegel predpisano število kazenskih točk in so tako bili izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na takšne ugotovitve, ki jih pritožnik ne izpodbija, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi III. odst. 22. čl. ZP-1. Slednji določa, da vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi dosežnega ali preseženega števila kazenskih točk pa ureja I. odst. 202a. čl. ZP-1. Pritožbene navedbe, v katerih storilec smiselno uveljavlja, da mu je bila odvzeta možnost, da z obiskom programa za izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo doseže izbris določenega števila kazenskih točk, so neutemeljene. V skladu z II. in III. odst. 189. čl. ZVCP-1 se mora imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 13 kazenskih točk, pa ne preseže 17 kazenskih točk, udeležiti programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, na katerega ga napoti organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah. Po uspešno zaključenem seminarju se vozniku enkrat v dveh letih izbrišejo iz evidence 4 kazenske točke. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je storilec dne 25.12.2007 dosegel 5 kazenskih točk, nato pa dne 22.08.2008 še tri kazenske točke. Preden je dosegel 18 kazenskih točk je imel storilec v evidenci kazenskih točk tako vpisanih le 8 točk in mu je 02.10.2008 tudi bilo poslano obvestilo o doseženih 8 kazenskih točkah (kot izhaja iz izpisa iz evidence kazenskih točk na list. št. ... spisa), ki ga je organ, ki vodi evidenco kazenskih točk, dolžan storilcu poslati v skladu s I. odst. 189. čl. ZVCP-1. Kmalu za tem, ko mu je bilo poslano citirano obvestilo, je storilec z dnem pravnomočnosti sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Š. tj. 07.10.2008 dosegel še nadaljnjih 10 kazenskih točk in je tako imel že 18 kazenskih točk. Iz navedenega jasno izhaja, da storilec nikoli ni imel doseženih (in v evidenci kazenskih točk vpisanih) 13 do 17 kazenskih točk, zato niso bili izpolnjeni pogoji, da bi moral organ, ki vodi skupno evidenco kazenskih točk, storilca napotiti na obvezno usposabljanje. Pritožbeno sklicevanje, da je prekrška, za katera sta mu bila izdana plačilni nalog PP Š. p. C. z dne 13.08.2008 in sodba o prekršku Okrajnega sodišča v Š. z dne 05.09.2008, storil istega dne tj. 13.08.2008, je neutemeljeno, ker za ugotovitev, kdaj je storilec dosegel kazenske točke, ni odločilen čas storitve prekrška oz. prekrškov, temveč je odločilno dejstvo pravnomočnost odločb, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke, kot je pojasnjeno že zgoraj. Glede na navedeno storilec ni izpolnjeval in ne izpolnjuje pogojev za to, da bi se ga napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo po II. odst. 189. čl. ZVCP-1. Zato so pritožbene navedbe, v katerih prosi za napotitev na program varne vožnje, neutemeljene. Ker v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za postopek o prekršku, v katerem se odloča o odgovornosti storilca za storjeni prekršek, temveč gre za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljena, kot posledici s pravnomočnimi odločbami doseženega oz. preseženega števila kazenskih točk, se v tem postopku tudi ne ugotavljajo okoliščine, ki vplivajo na odmero sankcij, zaradi česar so pritožnikove navedbe o posledicah, ki jih bo zanj imel izpodbijani sklep, v tem postopku neupoštevne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s IV. odst. 163. čl. ZP-1 izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti delno spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, pritožbo storilca pa v skladu s III. odst. 163. čl. ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča v nespremenjenih delih potrdilo.