Jedro

Sklep o razpisu glavne obravnave je sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. odstavku izreka obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 168300/2014 z dne 9. 12. 2014 (1. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 139,84 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (2. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, toženi stranki pa naloži v plačilo le nesporni znesek 287,10 EUR.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V tovrstnih sporih veljajo nekatera posebna postopkovna pravila, urejena v tridesetem poglavju ZPP. Tako med drugim velja, da postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Glavna obravnava se izvede le v primeru, ko sodišče oceni, da je to potrebno za razjasnitev spornega dejanskega stanja ali če (ob spornem dejanskem stanju) njeno izvedbo katera od strank izrecno zahteva (454. člen ZPP). V obravnavanem primeru ni podana nobena od navedenih predpostavk.

6. Pri tem velja dodati, da je sklep o razpisu glavne obravnave sklep procesnega vodstva (nanaša se na vodstvo pravde). Na takšne sklepe sodišče ni vezano in jih lahko, če to nalagajo procesni razlogi, kadarkoli spremeni (tretji odstavek 329. člena ZPP). Kljub temu, da je sodišče prve stopnje narok najprej razpisalo, kasneje pa ga ni izvedlo, je tako ravnalo povsem skladno z določili ZPP.

7. Nadaljnja posebnost postopka v sporih majhne vrednosti je, da morajo pravdne stranke navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi oziroma odgovoru na tožbo (451. člen ZPP).(1) Po tem lahko vsaka stranka vloži še eno pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe nasprotne stranke (452. člen ZPP). Dejstva in dokazi, ki jih stranke navedejo v drugih vlogah (vključno s pritožbo), se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Ker tožena stranka na dopolnitev tožbe ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo zgolj navedbe, ki jih je podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Navedbe, ki jih podaja v nadaljevanju pritožbe (da je kasneje pridobila dokumentacijo iz katere izhaja, da je družba X d. o. o. prejela 29 m2 ploščic, da dogovor o načinu dobave in plačila med pravdnima strankama ni bil dosežen) so tako podane prepozno in so posledično neupoštevne.

8. Niso pa utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dokazov o tem, da je podjetje X d. o. o. podjetju Y d. o. o. izročilo 27 paketov ploščic, ki jih je navedeno podjetje tudi plačalo, čeprav naj bi mu bili ti predloženi. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji trditev o takšnem plačilu ploščic sploh ni podala. Te spet pomenijo pritožbene novote, ki jih sodišče ne more upoštevati. Prav tako ne more upoštevati dokazov, predloženih hkrati s pritožbo (priloge B3 do B6). Niso namreč resnične pritožbene navedbe, da so bili ti predloženi že v postopku na prvi stopnji. Tako sodišče prve stopnje kot višje sodišče lahko izvaja le dokaze, katerih izvedbo pravočasno predlaga katera od pravdnih strank, pa še to zgolj v primeru, da ta ista stranka najprej navede dejstva, ki naj se z njimi potrdijo ali ovržejo. Kadar o določenem dejstvu ni ne trditev stranke, ne dokaznih predlogov, jih sodišče seveda ne more upoštevati. Do smiselno uveljavljene kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako z očitanim neupoštevanim povzetih navedb in dokazov ni prišlo.

9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so pomembne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na navedeno zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo tožene stranke je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločanje o njih odpadlo. Odgovor na pritožbo pa ni v ničemer pripomogel k odločitvi višjega sodišča, zato stroškovno ni bil potreben. Tožeča stranka mora posledično sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): V postopkih, ki tečejo na podlagi razveljavitve sklepa o izvršbi in odstopa zadeve v pravdo, pa vsaka v svoji prvi pripravljalni vlogi.