Jedro

Ker je toženi zavod pravilno ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje gostote pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, utemeljeno zavrnilo. Pritožba zoper takšno sodno presojo ne more biti uspešna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 20. 10. 2022 in iste št. z dne 1. 6. 2022 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Presodilo je, da sta odločbi o zavrnitvi pravice do invalidske pokojnine pravilni in zakoniti.

2. Pritožuje se tožnica zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Povzema potek predsodnega postopka. Navaja, da je soproga pokojnega moža, da je zahtevo za priznanje pokojnine vložila zaradi slabega zdravstvenega stanja, in da je priložila medicinsko dokumentacijo za pridobitev pravice kot bolna oseba. Sklicuje se na odločbo z dne 21. 2. 2020 o zavrnjeni pravici do starostne pokojnine, v kateri je zapisano, da se pravica pridobi pri starosti 65 let, 15 letih pokojninske dobe, v njej pa ni omenjeno zdravstveno stanje. V odgovoru z dne 21. 2. 2019 ji je bilo pojasnjeno, da pravico pridobi, ko bo dopolnila 65 let starosti, in da mora imeti 15 let pokojninske dobe, ki pa je nima. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe ter priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine glede na zdravstveno stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnemu pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno ponovno poudariti le naslednje.

5. Pravna podlaga za razsojo zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim toženi zavod, je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju2 (ZPIZ-2) v zvezi s Sporazumom o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino3 (Sporazum)4. Po slovenskih predpisih - 1. odst. 41. člena ZPIZ-2 lahko pravico do invalidske pokojnine med drugim pridobi zavarovanec I. kategorije invalidnosti. Če je invalidnost posledica bolezni, lahko v skladu z 2. alinejo 42. člena ZPIZ-2 pravico do pokojnine pridobi le pod pogojem, da ob nastanku invalidnosti dopolni pokojninsko dobo, _ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta._ Predpisa gostota pokojninske dobe, ki je eden od zakonskih pogojev za pravico do invalidske pokojnine pa v predmetni zadevi ni izpolnjena.

6. Nobenega dvoma ni, da je tožnica roj. 8. 1. 1955, da je do nastanka I. kategorije invalidnosti 20. 8. 2020 dopolnila 65 let starosti, in da ima 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe, dopolnjenih izključno pri slovenskem nosilcu zavarovanja5. Ob nastanku invalidnosti bi morala imeti najmanj 15 let pokojninske dobe, da bi izpolnila predpisano gostoto pokojninske dobe iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Ker je toženi zavod pravilno ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje gostote pokojninske dobe, je sodišče prve stopnje na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih upravnih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, utemeljeno zavrnilo. Pritožba zoper takšno sodno presojo ne more biti uspešna.

7. Pritožbena izvajanja v zvezi z upravno odločbo z dne 21. 2. 2020, s katero je bila pravnomočno zavrnjena pravica do starostne pokojnine7, predlagano priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine, ki sploh ni predmet tega sodno socialnega spora in nekatera druga, ki ne le da niso jasna temveč so v obravnavani zadevi nelogična ali pravno povsem irelevantna, ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane. Glede na 360. člen ZPP se sodišče do navedb, ki niso odločilnega pomena, ni dolžno posebej opredeljevati.

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 37/08-MP 10/08. 4 Ki bi bil uporabljiv, če bi imela tožnica tudi pri nosilcu zavarovanja v BiH dopolnjeno pokojninsko dobo. 5 Tožnica v tujini (niti v BiH) sploh nima dopolnjene nobene pokojninske dobe! 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 7 Odločba potrjena v sodno socialnem sporu - sodbi opr. št. Psp 145/2021 z dne 8. 9. 2021 in opr. št. XII Ps 675/2020 z dne 10. 5. 2021.