Jedro

Ker tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkoma za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ter obsega in deležev na skupnem premoženju, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, je predlog, kolikor se nanaša na nedenarno terjatev, nepopoln.

V delu, ki se nanaša na denarno terjatev, niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker tožeča stranka z navedbami v predlogu prikrito izpodbija dejansko stanje.

Izrek

Predlog se v delu, ki se nanaša na nedenarno terjatev (ugotovitev obstoja zunajzakonske zveze, obsega in deležev in na skupnem premoženju) zavrže. Sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama od marca 1978 do marca 1991; ugotovilo je, da spadajo v skupno premoženje premičnine (natančno opisane v izreku sodbe), katerih solastnik je tožnik do 1/3; toženki je naložilo, da mora tožniku plačati 19.510,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje, zaradi katerega sodna praksa ni enotna, obenem pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. V dokazni oceni je sodišče prve stopnje zanemarilo dopis Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 6. 4. 1993, prav tako ni upoštevalo, da je bil poslovni objekt zgrajen v obdobju od leta 1978 do leta 1982, ko tožnik ni mogel znatneje prispevati k njegovi gradnji. Nasprotno je tožena stranka za vsako svojo trditev glede vlaganj predložila dokaze. Ugotovitve o cenitvah v poslovni in gospodarski objekt izvedenca gospodarske stroke so protispisne.

4. Predlog v delu, ki se nanaša na nedenarno terjatev, ni popoln, sicer pa ni utemeljen.

5. Po četrtem odstavku 367. člena ZPP revizije ni, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Če revizija že po zakonu ni dovoljena, je tudi Vrhovno sodišče ne more dopustiti. Navedeni znesek zato pomeni prag za dovoljenosti predloga za dopustitev revizije. Tožeča stranka je z nedenarnima zahtevkoma zahtevala ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama in ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju. Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 44. člena ZPP), pri čemer mora, če imajo zahtevki različno dejansko in pravno podlago, označiti vrednost spornega predmeta za vsak posamezni zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ker ni ravnala v skladu s citiranima določiloma in ni navedla vrednosti spornega predmeta v zvezi z zahtevkoma za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ter obsega in deležev na skupnem premoženju, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala (primerjaj s tretjim odstavkom 44. člena ZPP), je predlog, kolikor se nanaša na nedenarno terjatev, nepopoln. Vrhovno sodišče ga je zato moralo v tem delu zavreči. 6. V delu, ki se nanaša na plačilo 19.510,30 EUR, niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).