Jedro

Pri zaznambi spora je bistveno, da je na sodišče vložena tožba, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način. Upoštevaje navedeno in zakonsko dikcijo 79. člena ZZK-1 dejstvo, da so v obravnavani zadevi nekatere parcele predmet podrejenega tožbenega zahtevka, ne more imeti za posledico zavrnitev predlagane zaznambe spora glede teh nepremičnin.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep Dn 1 z dne 17.5.2013 spremenilo tako, da je zaznambo spora dovolilo pri parcelah št. 824/2, 829/2, 824/3, 915/0, 914/0 in 1026/0, vse k.o. V., ki so last nasprotnega udeleženca, pri vseh ostalih v uvodu navedenih nepremičninah, pa odločilo, da predlagani vpis (zaznamba spora) ni dovoljen in to iz razloga, ker so te nepremičnine predmet podrejenega tožbenega zahtevka. Zavarovanje podrejenega tožbenega zahtevka z zaznambo spora pa je, upoštevajoč veljavno sodno prakso, nedopustno.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica. Navaja, da 79. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice, med drugim tudi po pravilih o pridobivanju skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze, kar je tudi predmet tega postopka, Drugi pogoji za zaznambo spora niso določeni. Sodišče mora torej presojati, ali je predmet postopka zahtevek za ugotovitev lastninske pravice in možnost ali nezmožnost izbrisa zaznambe ne more vplivati na njeno dovolitev. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu II Cp 907/2010 res zavzelo stališče, da zaznamba spora v primeru podrejenega zahtevka ni možna, ker je ne bi bilo mogoče izbrisati. Vendar sodna praksa ne more dodajati pogojev za vpis zaznambe spora, ki jih zakon ne vsebuje. Zaznamba spora je pravica tožeče stranke, da si zavaruje vrstni red v zemljiški knjigi, ne glede na to ali gre za primarni ali podrejeni tožbeni zahtevek. Ker je sodišče predlagateljici odvzelo to pravico, je kršilo ustavno pravico do zasebne lastnine, do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v 79. členu določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice, dovoli na podlagi tožbe vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da se ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičninah, ki jo je pridobil, med drugim, po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze. Iz spisovnih podatkov pa izhaja, da je predlagateljica zoper nasprotnega udeleženca pri Okrožnem sodišču v Kranju vložila prav tako tožbo. Zaznamba spora je vpis v zemljiško knjigo, s katerim se zaznamuje dejstvo, da se glede nepremičnine vodi pravda. Bistveno je torej, da je na sodišče vložena tožba, s katero tožeča stranka, v obravnavani zadevi predlagateljica zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način in ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen. Dejstvo, da so nekatere parcele predmet podrejenega tožbenega zahtevka, pa glede na navedeno in na samo zakonsko dikcijo, ne more imeti take posledice, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da je upoštevajoč veljavno sodno prakso, nedopustno zavarovanje podrejenega tožbenega zahtevka z vpisom zaznambe spora, vendar za to ne navede nobene odločbe. Po pregledu sodne prakse tako stališče zastopa le ena sodna odločba (VSL II Cp 907/2010). Ena odločba pa še ne pomeni „veljavne sodne prakse“.

Glede na navedeno je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlagani vpis dovoli pri vseh v uvodu navedenih nepremičninah (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).