12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 325/2002 z dne 25. 2. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 386/99 z dne 29. 1. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v pravdnem postopku odločilo, da ostane sklep o izvršbi tega sodišča št. I 98/01959 z dne 14. 10. 1998 zaradi izterjave 169.368,92 SIT v celoti v veljavi. Zoper sodbo je pritožnica vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbijanima sodbama očita arbitrarnost in s tem kršitev 22. člena Ustave. Ne strinja se s stališčem sodišč, da terjatev ni zastarala. Meni, da ni prišlo do pretrganja zastaranja s tem, ko je dne 28. 8. 1995 tožeči stranki plačala 10.000 SIT, saj tega dne tožeča stranka še ni bila upnica. Sodišče pa tudi ni ugotovilo, kdaj je terjatev prešla na tožečo stranko. Navaja, da ni mogoče upoštevati pripoznave dolga, ki jo je dala pred iztekom zastaralnega roka.

B.

Navedbe pritožnice, s katerimi nasprotuje stališču sodišč, da terjatev ni zastarala, ker je bilo zastaranje pretrgano zaradi delne izpolnitve in pripoznave dolga, pomenijo po vsebini ugovor zmotne uporabe materialnega prava. Očitek pritožnice, da ni bilo ugotovljeno, kdaj je terjatev dejansko prešla na tožečo stranko, pa po vsebini pomeni zatrjevanje zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnica kršitev 22. člena Ustave utemeljuje z očitkom, da sta sodišči odločili arbitrarno. Oceno arbitrarnega ravnanja lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče svoje odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar bi bil lahko utemeljen sklep, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sodbama ni mogoče očitati. Zgolj dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašala pritožnica, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

Ker z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger