Jedro

Ko gre za umik tožbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 3598, pritožbeno sodišče pritrjuje, da gre za opisano izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna plačati stroškov toženi stranki: tožena stranka je namreč med pravdo izvedla postopek razlastitve, posledica tega bo odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Umik tožbe v zvezi z drugima dvema nepremičninama (parc. št. 3597 in 3599) pa nima direktne povezave z razlastitvijo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v IV. točki spremeni tako, da se znesek stroškov, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožnikoma zniža za 2.554,55 EUR (na 513,55 EUR). V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu izpodbijana IV. točka sodbe potrdi.

II. Tožnika sta dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 126,99 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (I.) naložilo toženi stranki, da v 15 dneh tožnikoma plača 1.173 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019, (II.) odločilo, da je tožena stranka dolžna v 90 dneh na svoje stroške urediti odvodnjavanje meteornih vod s svojih nepremičnin (asfaltiranih poti oz. cest) parc. št. 3506/9, 3598 in 3507, vse k. o. ... tako, da bo preprečeno odtekanje meteornih voda na nepremičnini parc. št. 3599 in 3597, obe k. o. ...; (III.) v delu, v katerem tožnika zahtevata izvršitev obveznosti iz II. točke izreka, je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo in (IV.) naložilo toženi stranki, da tožnikoma povrne njune pravdne stroške 3.068,15 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni del sodbe (IV. točka) je pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo tožena stranka. Predlaga razveljavitev stroškovne odločitve in vrnitev v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz. da pritožbeno sodišče o stroških odloči samo. Pritožba opozarja zlasti, da je bil predmet razlastitve le parc. št. 3598 v izmeri 39 m2 in v vrednosti 850 EUR, predmet tožbe pa je bil precej širši: poleg navedene parcele še odškodnina za parc. št. 3597 in 3599 in njuna manjvrednost, ter pri tem opozarja na določbo 158. člena ZPP, zaradi katere meni, da je upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov od začetka pravde do delnega umika tožbe. V preostalem delu se stroški odmerijo po uspehu. Tožena stranka priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba pravilno opozarja na določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP), ki v prvem odstavku pravi, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Na to določbo se je sicer sodišče prve stopnje sklicevalo v 19. točki obrazložitve, a pri tem zmotno ugotovilo dejansko stanje.

6. Pomembno za odločitev je naslednje. Tožena stranka je z odlokom kategorizirala, da je pot, ki gre po parceli tožnikov javna pot. Tožnika sta v tožbi navajala, da najprej za to sploh nista vedela, ko sta za to izvedela, naj bi ju uslužbenec na občini zavedel, da občina takšno zemljišče dobi brezplačno, da bi morala parcelacijo, če bi jo želela, plačati sama, itd. Šele čez čas, ko sta šla k odvetniku, sta izvedela, kako je s tem. Zato sta v tej zadevi s tožbo zahtevala odškodnino zaradi protipravne opustitve izvedbe postopka razlastitve v vrednosti te parc. št. 3598 (in sicer sta zahtevala, kolikor bi jima šlo po njunem v primeru razlastitve), poleg tega sta zahtevala še odškodnino zaradi manjvrednosti dveh sosednjih parcel: parc. št. 3597 in 3599 – gre za škodo, ki je nastala zaradi dejanske razlastitve in posledično z razdrobitvijo ter odškodnino zaradi neurejenega odvodnjavanja ceste: voda namreč odteka na parcelo, kjer imata hišo (parc. št. 3599). Za parc. št. 3598 sta zahtevala 1.560 EUR, za manjvrednost parc. št. 3599 s hišo 10.000 EUR in za manjvrednost parc. št. 3597 zaradi razdrobitve 2.160 EUR. Med pravdo je bil za parc. št. 3598 izveden postopek razlastitve, odločba o razlastitvi je postala pravnomočna. Posledično sta tožnika umaknila tožbo za znesek 12.520 EUR na zgolj 1.200 EUR (in tik pred zadnjo glavno obravnavo še za 27 EUR), poleg tega sta dodala stvarnopravni zahtevek zaradi prenehanja vznemirjanja (na ureditev odvodnjavanja). Umik sta pojasnila s tem, da je zaradi pravnomočne razlastitve določitev odškodnine sedaj predmet nepravdnega postopka in se pri tem sklicevala na šesti odstavek 207 člena Zakona o urejanju prostora2 (v nadaljevanju: ZUreP-2), ki je veljal v tistem času.

7. Sodišče je pri odmeri stroškov štelo, da je do umika prišlo, ker je tožena stranka začela z izpolnitvijo svoje obveznosti z izvedbo razlastitvenega postopka – tožnika sta, kot piše sodišče, umaknila tožbo v delu, v katerem sta prvotno zahtevala odškodnino zaradi razlastitve in s tem povezano manjvrednost ostalih zemljišč, zaradi česar je štelo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ampak da gre za izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP.3

8. Ko gre za umik tožbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 3598, k. o. ..., pritožbeno sodišče pritrjuje, da gre za opisano izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna plačati stroškov toženi stranki: tožena stranka je namreč med pravdo izvedla postopek razlastitve, posledica tega bo odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Umik tožbe v zvezi z drugima dvema nepremičninama (parc. št. 3597 in 3599) pa nima direktne povezave z razlastitvijo. Po prvem odstavku 206. člena ZUreP-2 pripada lastniku za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina ali enakovredna nadomestna nepremičnina. Po drugem odstavku 206. člena ZureP-2 ta odškodnina obsega vrednost razlaščenih nepremičnin, nadomestila za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo. Katera so nadomestila za škodo v smislu navedenega drugega odstavka 206. člena ZureP-2, določa naslednji, tretji odstavek 206. člena ZureP-2: - nadomestilo za škodo za spremljajoče objekte na nepremičnini; - nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja obstoječega pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih; - nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini in - nadomestilo za drugo škodo, ki je povezana s poslovanjem poslovnega subjekta, za tiste dejavnosti, ki so ustrezno priglašene pristojni finančni upravi in če so pridobljena vsa potrebna dovoljenja za opravljanje teh dejavnosti poslovnega subjekta.

9. Iz povzetega besedila je mogoče zaključiti, da odškodnina zaradi manjvrednosti oz. škode na drugih dveh zemljiščih (parc. št. 3597 in 3599) ne spada pod nobeno od navedenih točk in da zato odškodnine povezane s tema dvema zemljiščema ni mogoče uvrstiti v pojem »nadomestilo za škodo«, prav tako tudi ne gre za druge stroške, povezane z razlastitvijo (ne gre namreč za stroške, ampak sta tožnika zahtevala in tudi utemeljevala, da gre za škodo). Posledica teh ugotovitev je, da ni utemeljen zaključek, da sta tožnika tožbo v delu, kolikor se je nanašala na parc. št. 3597 in 3599, k. o. ..., umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (oz. ga vsaj začela izpolnjevati). Pritožba ima zato delno prav, pravilen bi namreč bil zaključek, da glede umika tožbe, kolikor se nanaša na razlaščeno parc. št. 3598, k. o. ..., tožnika toženi stranki nista dolžna povrniti pravdnih stroškov, kolikor pa se nanaša na ostali dve parcela, sta ji stroške dolžna povrniti. Pritožbeno sodišče je zato upoštevaje 3. točko 365. člena ZPP4 temu ustrezno spremenilo izpodbijano IV. točko sodbe. Glede obdobja po delnem umiku pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je po določbi tretjega odstavka 154. člena vse stroške naložilo v plačilo toženi stranki.

10. Tožnika sta prvotno tožila za 13.720 EUR, tožbo sta iz razloga po drugem delu prvega odstavka 158. člena ZPP brez stroškovne posledice umaknila za 1.560 EUR, za 1.200 EUR pa sta vztrajala pri tožbi – preostali del umika zapade pod stroškovno posledico iz prvega dela prvega odstavka 158. člena ZPP. To pomeni, da sta po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP in upoštevaje načelo uspeha dolžna za obdobje do delnega umika tožbe (27. 7. 2020) toženi stranki povrniti 80 % njenih stroškov, tožena stranka pa njima 20 % njunih stroškov. Tožnika sta v tem času upravičena do 550 točk za tožbo, 550 točk za prvo vlogo, 550 točk za zastopanje na glavni obravnavi in 412,50 točk za drugo vlogo, skupaj 2.062,50 točk, kar znaša 1.237,50 EUR, z 2% materialnih stroškov, DDV in sodno takso 2.052,95 EUR, 20 % od tega pa 410,59 EUR. V istem obdobju je tožena stranka upravičena do naslednjih stroškov: 500 točk za odgovor na tožbo, 500 točk za prvo vlogo, 500 točk za zastopanje na glavni obravnavi in 375 točk za drugo vlogo, skupaj 1875 točk, kar znaša 1.125 EUR, z 2% materialnih stroškov 1.147,75 EUR, 80 % od tega pa 918 EUR. Po pobotanju sta tožnika dolžna toženi stranki za čas pred delnim umikom tožbe povrniti **507,41 EUR** pravdnih stroškov. Po delnem umiku tožbe sta tožnika upravičena do 275 točk za vlogo z dne 13. 10. 2021, 275 točk za zastopanje na glavni obravnavi 20. 1. 2022, 40 točk za odsotnost iz pisarne tega dne, kar znese 590 točk oz. 354 EUR, skupaj z 2 % materialnih stroškov in DDV 440,52 EUR, k čemur gredo še stroški izvedenine 553,43 EUR in kilometrina 27,01 EUR, tako da stroški tožnikov tega drugega obdobja znašajo **1.020,96 EUR**. Po pobotanju stroškov obeh obdobji znašajo stroški, ki jih je dolžna poravnati tožena stranka, **513,55 EUR**.

11. Ker je tožena stranka delno uspela s pritožbo (pri čemer glede na znesek s katerim je uspela s pritožbo njen uspeh pomeni 83 %) je upravičena do pritožbenih stroškov: 250 točk za pritožbo in 2 % materialnih stroškov, kar pomeni 153 EUR, 83 % od tega pa **126,99 EUR** (prim. drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 61/2017, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. 3 Ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna povrniti stroškov toženi, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. 4 Ker se tožena stranka pritožuje zoper stroškovni del sodbe, gre za pritožbo zoper sklep.