Jedro

Izredni občni zbor, ki ni sklican v skladu z določbami Pravil društva in ZDru-1, ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov (niti ne more sprejeti pravno upoštevnega akta o spremembi zastopnika društva).

Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da v okviru društva ne obstaja seznam članov društva in da ni jasno, kdo je član društva in koliko je vseh članov niti se ne ve, kdo je bil črtan oziroma izključen iz članstva. To pa med strankama tudi ni sporno. Ker ni jasno, kdo je član društva, koliko je članov, ali so bili vsi pravilno vabljeni na izredni občni zbor (iz podatkov v spisu in izpovedi tožnika na zaslišanju izhaja, da vsaj takratna predsednica in zakonita zastopnica društva ni bila vabljena na izredni občni zbor), je moral organ prve stopnje že na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zavrniti predlog tožnika za registracijo spremembe zastopnika društva in hkrati svojo odločbo z dne 25. 9. 2013 razveljaviti. Iz vseh podatkov namreč izhaja, da izredni občni zbor dne 20. 9. 2013 ni bil sklican na pravno veljaven način.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ razveljavil odločbo Upravne enote Radovljica o registraciji spremembe zastopnika društva A. št. 215-238/2013-7 z dne 25. 9. 2013, s katero je bil v register društev kot zastopnik društva A. vpisan B.B. (1. točka), zavrnil vlogo B.B. z dne 20. 9. 2013 za registracijo spremembe zastopnika društva A. z matično številko … (2. točka) in s to odločbo nadomestil odločbo Upravne enote Radovljica št. 215-238/2013-7 z dne 25. 9. 2013 ter odločil, da posebni stroški v zvezi z izdajo odločbe niso nastali. V obrazložitvi organ navaja, da je pred izdajo odločbe na ustni obravnavi ugotavljal, ali je bil sklic izrednega občnega zbora za 20. 9. 2013 skladen s temeljnim aktom društva. Prebrane so bile določbe Pravil društva A. (v nadaljevanju Pravila) glede članstva v društvu in sklica izrednega občnega zbora in na podlagi teh in določb 1. in 2. člena ZDru-1 obrazloženo, da skladno s Pravili v povezavi z določbami ZDru-1, izredni občni zbor društva A. lahko skliče ustanovitelj, ta pa mora ob sklicu biti tudi član društva, pod pogoji, ki jih določa temeljni akt društva A. Tudi določba 20. člena Pravil, da občni zbor lahko skliče ustanovitelj društva, ne pomeni, da ta ne potrebuje izpolnjevati pogoja članstva v društvu ob sklicu, saj bi bilo to v nasprotju z ZDru-1, ki določa, da odločitve o upravljanju društva sprejemajo člani društva, članstvo v društvu pa temelji na enakopravnosti in je določeno s pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. 6. člen Pravil določa, da klub obvešča o svojem delu svoje člane z vročanjem vabil za sestanke, 20. člen Pravil pa med drugim določa, da mora biti sklic občnega zbora objavljen najmanj pet dni pred dnevom sklica s predlaganim dnevnim redom. Odvetnik tožnika je glede načina sklica izrednega občega zbora dne 20. 9. 2013 odgovoril, da je bilo vabilo na izredni občni zbor pravočasno in v skladu s prakso društva v preteklih letih. Člane društva se je obveščalo po več komunikacijskih kanalih in sicer preko oglasnih površin v športni dvorani, preko tiskanega medija C. št. 213 z objavo vabila z dnevnim redom v izdaji 14. 9. 2013 ter z ustno komunikacijo med predvsem ustanovitelji društva. B.B. je na vprašanje, ali je takšen način sklica občnega zbora običajen, predvsem objava v C. in ali so o sklicu izrednega občnega zbora za dan 20. 9. 2013 obvestili tedanjo predsednico Č.Č., odgovoril, da so sicer želeli objaviti sklic v časopisu D., pa ni bilo oglasnega prostora, sam pa kot sklicatelj Č.Č. ni obveščal o sklicu občnega zbora. E.E. je na vprašanje, ali je bil sklic občnega zbora za dan 20. 9. 2013 objavljen na oglasni deski v klubskih prostorih in ali imajo dostop do teh oglasnih prostorov odgovoril, da društvo A. nima klubskih prostorov, ampak imajo trgovino, kjer se na steklu trgovine obvešča, kjer pa v tem primeru sklic občnega zbora ni bil objavljen. Njegova žena, ki dela v trgovini, bi v tem primeru to prva videla in zvedela in bi mu povedala. B.B. je na vprašanje, ali so bili vsi člani društva vabljeni na izredni občni zbor za dan 20. 9. 2013 skladno z določbo 6. člena temeljnega akta, odgovoril, da so prišli tisti, ki so prišli, vabljeni so bili ustno. Iz priloge Evidenčna lista članov prisotnih na izrednem občnem zboru 20. 9. 2013 izhaja, da je na tem zboru sodelovalo 12 članov društva, ki so poravnali članarino 1 euro. Članarina je bila nakazana na poslovni račun društva šele kasneje (11. 10. 2013). Prisotni so bili seznanjeni, da upravnemu organu v ponovnem postopku niso bila predložena dokazila o tem, da so bili člani društva A. vabljeni na izredni občni zbor skladno s Pravili (6. člen v povezavi z 20. členom Pravil), torej, da je bil izredni občni zbor sklican v skladu s Pravili, kakor tudi niso bila predložena dokazila o tem, da so bili B.B. in ostali udeleženci izrednega občnega zbora, ki je potekal 20. 9. 2013, obveščeni o črtanju oziroma izključitvi iz članstva pred sklicem izrednega občnega zbora za 20. 9. 2013. 10. člen Pravil določa, da je član društva vsak občan, ki sprejema pravila, se po njih ravna, izrazi željo postati član in redno plačuje članarino. Evidenco članov kluba vodi sekretar kluba. Če statut ne določa, da o sprejemu v članstvo odloča organ društva, niti s sklepom izvršilnega organa ni določeno, komu je treba podati pristopno izjavo oziroma plačati članarino, pa je ob smiselni uporabi določbe 9. člena ZDru-1 mogoče sklepati, da se društvo s podano izjavo strinja, če je pristopno izjavo oziroma članarino prejelo, pa sprejema v članstvo v razumnem roku ni zavrnilo. Organ je za verjetno izkazano štel, da je bil sklicatelj B.B., kot eden od ustanoviteljev društva A., kakor določa 20. člen Pravil. V ponovnem postopku pa organ ni prejel dokazil, da je bil B.B. črtan oziroma izključen iz članstva društva A. Kljub ugotovljenemu dejstvu, da je izredni občni zbor za dne 20. 9. 2013 sklical B.B. skladno z določbo 20. člena Pravil, pa izjave stranke, zapisnik izrednega občnega zbora z dne 20. 9. 2013, kot listinski dokaz izkazujejo, da izredni občni zbor ni bil sklican skladno z določbo 6. člena Pravil, ker člani društva na sejo izrednega občnega zbora niso bili vabljeni z vročanjem vabil, tako članom društva ni bila zagotovljena osnovna pravica - sodelovanje pri upravljanju društva, neposredno na izrednem občnem zboru, ki je določena v prvem odstavku 12. člena ZDru-1. Delovanje društva temelji na enakopravnosti članstva, kot to določa tretji odstavek 2. člena ZDru-1. Enakopravnost članstva pri odločanju na občnem zboru je zagotovljena, če je vsem članom omogočeno, da se občnega zbora udeležijo, da so pravočasno in popolno obveščeni o sklicu, da so obveščeni, o čem bo občni zbor odločal in da jim je omogočeno glasovanje. B.B. po lastni izjavi na ustni obravnavi tedanje predsednice Č.Č. ni obvestil o sklicu izrednega občnega zbora za dan 20. 9. 2013. Tudi znotraj društva se ni pozanimal, kdo vse so člani društva, katere bi potem lahko skladno z določbo 6. člena Pravil pravilno obvestil o sklicu izrednega občnega zbora. Tako je bila Č.Č., kot ostalim članom društva A., dejansko kršena njihova članska pravica, da sodelujejo pri delu društva in sprejemanju najpomembnejših odločitev v društvu, kar je nesporno tudi odločitev o spremembi zastopnika društva. V konkretnem upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da so za registracijo spremembe zastopnika društva A. pomembna dejstva in okoliščine, vezane na veljavnost sklica izrednega občnega zbora z dne 20. 9. 2013. Upravni organ je sklep o dejanskem stanju v navedeni upravni zadevi oprl na dejstvo, da je bil izredni občni zbor društva A. z dne 20. 9. 2013 sklican neveljavno, ker ni bil sklican skladno s 6. členom Pravil v povezavi z 20. členom istih pravil, ob hkratnem upoštevanju določb tretjega odstavka 2. člena in četrtega odstavka 1. člena ZDru-1, ki opredeljuje enakopravnost članstva pri upravljanju društva.

Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zoper odločbo UE Radovljica, št. 215-238/2013-64 z 22.4.2014 kot neutemeljeno zavrnil. Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da vsem članom društva ni bila zagotovljena pravica do sodelovanja pri upravljanju društva, kot to določa prvi odstavek 12. člena ZDru-1, saj iz izjave B.B. na ustni obravnavi pri organu prve stopnje, 27. 3. 2014, izhaja, da Č.Č., kot registrirana predsednica društva, ni bila vabljena na izredni občni zbor, iz izjave E.E. pa izhaja, da vabilo na izredni občni zbor ni bilo objavljeno na stekleni površini pri vhodu v dvorano, kjer se običajno objavljajo klubska obvestila, saj se omenjena steklena površina oz. trgovina smatra kot klubski prostor. Poleg tega iz priložene kopije objave sklica izrednega občnega zbora društva v Primorskih novicah ni razvidno, kdaj je bil sklic objavljen, ter ali je bil objavljen na društvu običajen način, saj mora biti skladno s pravili društva sklic tako rednega kot izrednega občnega zbora objavljen najmanj 5 dni pred dnevom sklica s predlaganim dnevnim redom, v spis pa tudi niso bila predložena druga dokazila, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili člani društva pravilno vabljeni na izredni občni zbor, saj društvo skladno s 6. členom pravil svoje člane obvešča o svojem delu z vročanjem vabil za sestanke. Tožnik pa tudi ni izkazal, da je bilo vabilo na izredni občni zbor s predlogom dnevnega reda poslano članom društva v skladu s 6. členom pravil društva oziroma je na ustni obravnavi izjavil, da sam kot sklicatelj izrednega občnega zbora Č.Č. ni obveščal o sklicu občnega zbora. To pa pomeni, da so neveljavno sprejeti tudi vsi sklepi na navedenem izrednem občnem zboru. Č.Č. kot prej registrirana zastopnica društva in kot članica društva nedvomno je izkazala pravni interes za sodelovanje v postopku registracije spremembe zastopnika društva kot stranski udeleženec. Organ prve stopnje pa je v obnovljenem postopku na podlagi dokazil in izjav na ustni obravnavi že brez rešitve vprašanja članstva B.B. ugotovil, da so bile v zvezi s sklicem izrednega občnega zbora in sprejemanjem sklepov na tem zboru kršene tako določbe pravil društva v zvezi z obveščanjem članov o delovanju društva in v zvezi z odločanjem o izključitvi članov iz društva, kot določbe ZDru-1 v zvezi z načelom enakopravnosti članstva v društvu. V spisu zadeve je priloženo pooblastilo Č.Č., da jo na ustni obravnavi zastopata E.E., sekretar in član društva A., in F.F., tiskovni predstavnik in član društva A., ZUP pa v prvem odstavku 53. člena določa, da stranka oz. njen zakoniti zastopnik lahko določi pooblaščenca, ki jo zastopa v postopku, razen pri dejanjih, pri katerih mora stranka sama dajati izjave, v prvem odstavku 54. člena pa določa, da je pooblaščenec lahko vsak, kdor je poslovno popolnoma sposoben, katera oseba bo izbrana, pa je odvisno od volje stranke oz. njenega zakonitega zastopnika. V upravnem postopku je namreč lahko pooblaščenec stranke katera koli fizična oseba, ne samo odvetniška družba.

Tožnik v tožbi ponavlja, da Č.Č. ni bila stranka upravnega postopka, končanega z odločbo št. 215- 238/2013-7 z dne 25. 9. 2013, ki je predmet obnove, zato tudi ne more vložiti predloga za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, upravni organ pa ga po navedenem obnovitvenem razlogu ne more začeti. Obnovo postopka lahko predlaga le stranka (1. odstavek 261. člena ZUP). Če pa osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz 2. odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku, lahko vloži predlog za obnovo postopka zgolj iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, česar pa Č.Č. ni storila. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe ponovno ni jasno razvidno, iz katerega obnovitvenega razloga je dejansko obnovljen predmetni postopek. Take odločbe ni mogoče ustrezno preizkusiti. Prav tako je nerazumljivo, da formalne razloge za obnovo postopka tožena stranka v enaki meri utemeljuje tako v odločbi, ki se nanaša na sklep o obnovi postopka, kot tudi sedaj v končni odločbi glede obnove postopka. Kako se sklicuje redni in izredni občni zbor, določa 20. člen in ne 6. člen Pravil. Določba 20. člena Pravil pa določa le to, da mora biti sklic občnega zbora objavljen najmanj 5 dni pred dnevom sklica s predlaganim dnevnim redom. Kako mora biti sklic občnega zbora objavljen, Pravila (tako kot vrsto drugih vprašanj) posebej ne določajo. Občni zbor ni sestanek, temveč je najvišji organ društva, ki odloča na (javnih) sejah in ne na sestankih. Poleg tega vročanje vabil za seje občnega zbora ni predpisano, prav tako pa tudi ni običajno in mogoče le z osebnim vročanjem. V primeru osebnega vročanja sploh ne moremo govoriti o (javni) objavi sklica občnega zbora, kot to zapoveduje in določa določba 20. člena Pravil. O (javni) objavi sklica občnega zbora lahko govorimo šele, ko sklic seje občnega zbora nabijemo na oglasno desko kluba ter ga objavimo v javnih občilih, primerljivo kot to določa določba 94. člena ZUP, ki govori o vročanju z javnim naznanilom. V takem primeru govorimo o za objavo sklicev občnega zbora društva povsem običajen sklic z javnim naznanilom, ki je še posebej primeren prav za tovrstne primere, ko gre za večje število pritožniku osebno neznanih oseb, katerih naslovi niso znani in zaradi česar osebno vročanje ni mogoče ter ni ustrezno in zato tako vročanje za tak primer tudi ni predpisano. Upravni organ namreč ni upošteval, da članstvo v klubu očitno ni urejeno, saj klub očitno sploh ne razpolaga z ustrezno evidenco članov. Tožnik je že tekom postopka pojasnil, zakaj je seznam 56 članov povsem neverodostojen dokument, ki ne more predstavljati evidence članov v letu 2013, ko je bil izveden sporni izredni občni zbor. Poleg tega iz te evidence niso razvidni niti naslovi teh t.i. članov kluba, da bi jih bilo sploh mogoče osebno vabiti na občni zbor. Kako naj sklicatelj vabi člane na občni zbor, če mu niso znana ne imena članov, še manj pa naslovi njihovih bivališč. Če bi držalo, da bi bilo potrebno vse člane kluba vabiti na občni zbor osebno, bi bil tožnik kot eden od ustanoviteljev kluba dejansko v celoti prikrajšan za pravico do sklica občnega zbora iz 20. člena Pravil, saj vseh članov brez ustrezne evidence članov in naslovov njihovih stalnih bivališč, za kar pa sam ni odgovoren, sploh ne more povabiti na občni zbor. Prav tako tožnik ni mogel objaviti sklica občnega zbora z nabitjem sklica na trgovini, v kateri delujeta Č.Č. in E.E., saj so odnosi med njima in tožnikom že dlje časa tako zaostreni, da tožnik v trgovino ne vstopa in Č.Č. in E.E. tožniku kaj takega ne bi nikoli omogočila. Poleg tega to tudi ni bilo v navadi v klubu v preteklih letih. Glede na navedeno je bil po mnenju tožnika sporni izredni občni zbor sklican povsem veljavno, saj je bil sklican v skladu s Pravili, v skladu s predpisi in primerljivo preteklo prakso tako v konkretnem društvu, kot tudi prakso primerljivih društev. Tožnik je sklic izrednega občnega zbora pravočasno objavil na oglasnih površinah v športni dvorani na Bledu, kjer sporočila za svoje člane objavljajo vsa društva, ki imajo sedež na naslovu športne dvorane. Poleg tega je bil sklic pravočasno objavljen tudi v enem od slovenskih časnikov, prav tako pa je tožnik člane vabil tudi z ustno komunikacijo med ustanovitelji kluba. Glede predložene objave sklica v dnevniku Primorske novice pa tekom postopka ni bilo podanega nikakršnega ugovora, da naj ta ne bi bil objavljen pravočasno, to je najmanj 5 dni pred dnevom sklica. Če bi bilo to dejstvo tekom postopka na prvi stopnji dejansko sporno, bi upravni organ tožnika lahko pravočasno pozval, da predloži v tej smeri ustrezno dokazilo, lahko pa bi ustrezno dokazilo v skladu z načelom materialne resnice po uradni dolžnosti pridobil tudi sam upravni organ. Namesto tega je upravni organ, brez da bi dal tožniku možnost izkazati nasprotno, zaključil, da naj tožnik ne bi izkazal, da naj bi bil sklic skladno s pravili društva objavljen najmanj 5 dni pred dnevom sklica s predlaganim dnevnim redom. V tem delu je upravni organ dejansko stanje ugotovil nepopolno, tožniku pa je s tem, ko mu ni omogočil dokazovati nasprotno, odvzel možnost, da se izjavi o tem dejstvu, ki je v predmetni zadevi očitno pomembno. Z navedenim je bila zato zagrešena tudi bistvena kršitev določb upravnega postopka. Ker društvo - član predstavlja civilnopravno razmerje, spori iz teh razmerij pa spadajo v pristojnost sodišč s splošno pristojnostjo, bo moral upravni organ v primeru ugoditve predlogu za obnovo postopek prvo prekiniti in napotiti Č.Č., da začne zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja postopek pri pristojnem sodišču, nadalje pa nato ugotoviti, ali je bil B.B. na izrednem občnem zboru veljavno izvoljen za novega zastopnika društva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da upravni organ prve stopnje ni sledil napotilom upravnega organa druge stopnje in je v nasprotju z napotilom drugostopenjske odločbe ter v nasprotju s stališčem, da vprašanje članstva B.B. v društvu A. predstavlja civilnopravni spor, ki ga rešuje sodišče splošne pristojnosti, to vprašanje rešil kar sam in postopka ni prekinil, kljub temu, da je imel v tej smeri jasno napotilo upravnega organa druge stopnje. Upravni organ prve stopnje je pravno vezan na napotilo upravnega organa druge stopnje (3. odstavek 251. člena ZUP) in sam ne more odločiti mimo takega napotila. Ker upravni organ v ponovljenem postopku ni postopal skladno z napotilom, je s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka, saj je sam za konkreten primer sprejel odločitev, za katero je pristojno sodišče splošne pristojnosti. S tem, ko je v upravnem postopku odločal v zadevi iz sodne pristojnosti (članstvo B.B.) in ostalih udeležence izrednega občnega zbora), je prekoračil svoja pooblastila, kar je tudi razlog za ničnost odločbe po 1. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Na podlagi navedenega tožnik sodišču predlaga, da izvede predlagane dokaze, nato pa odločbo Upravne enote Radovljica št. 215-238/2013-64 z dne 22. 4. 2014 odpravi in toženi stranki naloži, da mora tožeči stranki povrniti stroške postopka skupaj za zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje, v 15. dneh, da ne bo izvršbe.

V odgovoru na tožbo organ druge stopnje ocenjuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu, zato predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru tožnik s tožbo izpodbija odločbo, izdano v obnovljenem postopku v zadevi registracije spremembe zastopnika društva. V tožbi tožnik uveljavlja več ugovorov, ki se nanašajo na vprašanje, kdo lahko vloži predlog za obnovo upravnega postopka. Ker sklep o obnovi predmetnega upravnega postopka ni predmet tega sodnega postopka, so tožbeni ugovori tožnika, ki se nanašajo na vprašanje upravičenih predlagateljev obnove postopka za konkretni sodni spor irelevantni, jih je pa sodišče upoštevalo v sodnem sporu, ki ga je tožnik sprožil zoper sklep tožene stranke o obnovi upravnega postopa.

V obravnavanem primeru je tožnik pri UE vložilo zahtevo za registracijo spremembe zastopnika društva. V obnovljenem postopku je pristojni upravni organ pred samo registracijo spremembe zastopnika društva presojal, ali je bila ta sprememba sprejeta po pravilnem postopku. Za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe je torej najprej potrebno presoditi, ali je bil izredni občni zbor članov z dne 20. 9. 2013 veljavno sklican. Veljavnost sklica izrednega občnega zbora pa se presoja po temeljnem aktu društva in po ZDru-1. Izredni občni zbor, ki ni sklican v skladu z določbami Pravil in ZDru-1, namreč ne more sprejemati pravno zavezujočih aktov (niti ne more sprejeti pravno upoštevnega akta o spremembi zastopnika društva).

Drugi odstavek 1. člena ZDru-1 med drugim določa, da si društvo samo določi način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Način upravljanja društva, zastopanje društva, pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva pa mora določati temeljni akt društva (4., 6. in 7. alineja prvega odstavka 9. člena ZDru-1). V 6. členu Pravil je določeno, da klub obvešča o svojem delu svoje člane z vročanjem vabil za sestanke ter objavljanjem odpravkov sklepov na oglasni deski v klubskih prostorih. To je edina določba v Pravilih, ki govori o obveščanju članov kluba. Ostale določbe, ki govorijo o obveščanju, se nanašajo na obveščanje širše javnosti in predstavnikov sredstev javnega obveščanja. Tudi 20. člen Pravil (obči zbor) ne govori ničesar o načinu obveščanja članov, temveč govori le o tem, da mora biti sklic občnega zbora objavljen najmanj 5 dni pred dnevom sklica s predlaganim dnevnim redom, pri tem pa enako velja tudi za izredni občni zbor. Sodišče glede tega poudarja, da je ob upoštevanju takšnega besedila 20. člena Pravil, tožena stranka pravilno štela, da je potrebno 20. člen uporabiti v povezavi s 6. členom Pravil, kajti samo na tak način lahko društvo vse člane obvestiti o svojem delu in jim zagotovi enakopravnost delovanja (tretji odstavek 2. člena ZDru-1).

V predmetni zadevi je irelevantno ali je bil sklic občega zbora res objavljen v časopisu Primorske novice 5 dni pred dnevom sklica, ali je bil objavljen v klubskih prostorih/trgovini/oglasni deski v dvorani. Na samo pravilnost izpodbijane odločbe pa ne vpliva niti dejstvo, da tožena stranka tožeči ni dala možnosti, da se izjasni glede dneva objave sklica občnega zbora v častniku Primorske novice. Organ je v izpodbijani odločbi namreč pravilno ugotovil in to je bistveno v konkretni zadevi, da v okviru društva ne obstaja seznam članov društva in da ni jasno, kdo je član društva A. in koliko je vseh članov niti se ne ve, kdo je bil črtan oziroma izključen iz članstva. To pa med strankama tudi ni sporno. Ker ni jasno, kdo je član društva, koliko je članov, ali so bili vsi pravilno vabljeni na izredni občni zbor (iz podatkov v spisu in izpovedi tožnika na zaslišanju izhaja, da vsaj takratna predsednica in zakonita zastopnica društva ni bila vabljena na izredni občni zbor), je moral organ prve stopnje že na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zavrniti predlog tožnika za registracijo spremembe zastopnika društva in hkrati svojo odločbo z dne 25. 9. 2013 razveljaviti. Kajti iz vseh podatkov izhaja, da izredni občni zbor dne 20. 9. 2013 ni bil sklican na pravno veljaven način. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, pa neveljavno sklican občni zbor ne more sprejemati pravno upoštevnih aktov o spremembi zastopnika društva.

Glede tožbenega ugovora, da gre v predmetnem sporu za civilnopravno razmerje med društvom in članom, sodišče pojasnjuje, da ZDru-1 res daje vsakemu članu društva pravico do sodnega varstva v 14. členu. Po navedeni določbi ima vsak član društva v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pravico pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom oziroma temeljnim ali drugim splošnim aktom društva, pri čemer ima enako pravico tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena. Sodno varstvo iz 14. člena ZDru-1 izvajajo sodišča splošne pristojnosti. Vendar v konkretnem primeru ne gre za spor med društvom in članom temveč za vpis spremembe zastopnika društva, ki ga opravi upravni organ na podlagi določb 22. člena ZDru-1 in ne gre za spor med društvom in članom, zato je upravni organ ravnal pravilno in v okviru svojih pristojnosti, ko je odločal o tožnikovi zahtevi za vpis spremembe zastopnika društva.

Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je odločilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 in tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo na seji, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno.

K II. točki izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrže ali zavrne ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.