Jedro

Na podlagi določb 239. in 15. člena ZIZ se tudi v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP. Po določbi 189. člena ZPP mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. V obravnavani zadevi sta o istem predlogu tožečih strank tekla dva postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovoru prvotožene stranke proti sklepu o začasni odredbi ugodi in se sklep o začasni odredbi z dne 28.1.2009 razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe glede zavarovanja denarne terjatve v znesku 29.200,00 EUR z obrestmi in 7.093,97 EUR z obrestmi, zavrže, glede zavarovanja denarne terjatve v znesku 58.000,00 EUR z obrestmi pa zavrne.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor prvotožene stranke proti sklepu prvostopnega sodišča o izdaji začasne odredbe z dne 28.1.2009. Proti navedenemu sklepu je vložila pritožbo prvotožena stranka in uveljavljala vse pritožbene razloge ter predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. V pritožbi pojasnjuje, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiški knjigi, saj prvotoženka še ni lastnica nepremičnin v zemljiški knjigi. Po njenem mnenju pa ni izkazana niti verjetnost obstoja terjatve za znesek 58.000,00 EUR, saj prvotožena stranka ni pogodbena stranka glede razpolaganja z nepremičninami tožnikov. Ta terjatev v korist tožnikov tudi še ne obstoji, saj se dolg, glede katerega je bila vknjižena hipoteka, poplačuje. Poplačanih je bilo že 8.000,00 EUR, česar sodišče prve stopnje v postopku ni upoštevalo. Nadalje pojasnjuje, da je bila na predlog tožeče stranke že pri Okrajnem sodišču v Kamniku dne 7.6.2007 izdana začasna odredba, s katero sta tožnika uspela pridobiti enako zavarovanje kot z izpodbijanim sklepom. Tožeči stranki tako vodita identična postopka zavarovanja pri dveh različnih sodiščih, kar je nedopustno. Pritožnica zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da sta tožnika v postopku zavarovanja svojih denarnih terjatev, ki so predmet tega postopka, pred Okrajnim sodiščem v Kamniku predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve prvotoženkinih nepremičnin parc. št. 185/5. Okrajno sodišče v Kamniku je v skladu z določbo 267. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri je mogoče izdati začasno odredbo že pred uvedbo sodnega postopka, dne 7.6.2007 izdalo sklep o začasni odredbi in upnikoma naložilo, da v roku 30 dni od izdaje vložita tožbo proti prvotoženi stranki kot dolžnici. To sta tudi storila, saj je bila tožba za plačilo zneskov 29.200,00 EUR in 7.093,97 EUR vložena dne 18.6.2007. Z navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Kamniku kot sredstvo izvršbe za primer kršitve izdane začasne odredbe določilo denarno kazen, ker prvotoženka še ni bila vpisana kot lastnica nepremičnin, na katere se je nanašala prepoved odtujitve in obremenitve. Sklep o začasni odredbi z dne 7.6.2007 je postal pravnomočen glede zavarovanja denarnih terjatev v zneskih 29.200,00 EUR in 7.093,97 EUR, glede zneskov 58.000,00 EUR z obrestmi pa je bil po ugovoru prvotoženke razveljavljen in predlog za začasno odredbo zavrnjen. V okviru tega postopka sta tožnika dne 20.11.2008 sodišču predlagala spremembo izdanega sklepa tako, da se že izdana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin vknjiži v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Kamniku, saj je med tem času sklep o dedovanju, po katerem je prvotoženka podedovala nepremičnine, postal pravnomočen. Okrajno sodišče v Kamniku je v postopku opr.št. Z 6/2007 sledilo predlogu upnikov (v tem postopku tožnikov) in dne 29.1.2009 izdalo sklep, s katerim je predlogu ugodilo. Sklepi o začasni odredbi, izdani v postopku Z 6/2007, veljajo in so pravnomočni.

Tožnika sta tudi v okviru tega postopka dne 28.1.2009 predlagala izdajo enake začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin prvotoženke in sicer zaradi zavarovanja denarnih terjatev v zneskih 29.200,00 EUR, 7.093,97 EUR in 58.000,00 EUR z obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu in istega dne (28.1.2009) izdalo sklep o začasni odredbi. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo ugovor prvotoženke.

Na podlagi določb 239. in 15. člena ZIZ se tudi v postopku zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določbi 189. člena ZPP mora sodišče ves čas med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. V obravnavani zadevi sta o istem predlogu tožečih strank tekla dva postopka in sicer pred Okrajnim sodiščem v Kamniku pod opr. št. Z 6/2007 po predlogu z dne 20.11.2008 in pred prvostopnim sodiščem v tem postopku po predlogu z dne 28.1.2009. V primeru litispendence mora sodišče takoj, ko takšno stanje ugotovi, novo tožbo oziroma predlog zavreči, saj 3. odst. 189. člena določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami. Če pa se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže. V konkretnem primeru je že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe tekel postopek zavarovanja z identičnim zahtevkom in med istimi strankami pred Okrajnim sodiščem v Kamniku. Dejstvo, da je sodišče v Kamniku izdalo sklep en dan pozneje na učinke litispendence ne more imeti vpliva. Predlog je zato potrebno zavreči na podlagi citirane določbe 3. odst. 189. člena ZPP. Ker mora sodišče na litispendenco paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, je pritožbeno sodišče v delu, ko je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve prvotoženkinih nepremičnin z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi zaradi zavarovanja denarne terjatve obeh tožnikov v znesku 29.200,00 EUR z obrestmi in denarne terjatve prvotoženke v znesku 7.093,97 EUR z obrestmi in zavrnilo prvotoženkin ugovor, pritožbi na podlagi 2. odst. 354. člena ZPP v zvezi s členi 366 ZPP, 15 in 293 ZIZ ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, izdani sklep o začasni odredbi razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

Glede zavarovanja odškodninske terjatve tožnikov v znesku 58.000,00 EUR z obrestmi je sodišče prve stopnje prav tako ugodilo predlogu tožnikov in zavrnilo ugovor drugotoženke. Ocenilo je, da je verjetnost terjatve tožnikov v tem delu izkazana. S takšno pravno presojo se pritožbeno sodišče ne strinja. Tožnika uveljavljata plačilo navedenega zneska, ki naj bi predstavljal škodo, ki bi jima nastala, če dolžnik (tretjetoženec) ne bo poravnal posojila posojilodajalcu K. S., zato bi imel ta možnost, da pride do poplačila svoje terjatve s prodajo nepremičnin, ki so bile v solasti tožnikov, dokler niso bile na podlagi prodajne pogodbe prenešene na drugotoženo stranko kot kupca. Škoda zaradi eventuelnega poplačila zastavnega upnika s prodajo zastavljenih nepremičnin bi tožnikoma torej nastala le v primeru, če bosta tožnika v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 864/2007 zaradi ugotovitve ničnosti oziroma neveljavnosti prodajne pogodbe in ugotovitve neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in hipoteke ter izbrisa vknjižbe navedene hipoteke in vzpostavitve prvotnega zemljiškoknjižnega stanja, uspela z zahtevkom na ničnost oziroma neveljavnost prodajne pogodbe, sklenjene med njima in drugotoženo stranko, ne pa z zahtevkom za neveljavnost hipoteke in njen izbris, zastavni upnik pa bi se odločil za prodajo nepremičnin, ker dolžnik svojih obveznosti po pogodbi ne bi izpolnil. Ob upoštevanju navedenih dejanskih okoliščin verjetnost obstoja terjatve v tem delu po presoji pritožbenega sodišča ni izkazana niti z minimalno stopnjo verjetnosti, saj je nastanek škode odvisen od dveh dejstev, glede katerih v trenutku odločanja še ni izkazana verjetnost, da bosta nastopili. Če tožnika v pravdi P 864/2007 ne bosta uspeli, pa verjetnost terjatve sploh ni in ne bo izkazana, saj v tem primeru posledice vknjižene hipoteke ne bosta nosila onadva, pač pa aktualni lastnik nepremičnin – kupec in zastavni dolžnik, ki je drugotožena stranka.

Ker morata biti za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve po členu 270 ZIZ kumulativno izkazana oba pogoja iz 1. in 2. odstavka, izdaja začasne odredbe ni utemeljena ob ugotovitvi, da verjetnost obstoja terjatve oziroma nastanka terjatve ni izkazana, saj je glede te terjatve predlagana začasna odredba preuranjena. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členoma 239 in 15 ZIZ pritožbi prvotožene stranke tudi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Stroški v zvezi z izdajo začasne odredbe predstavljajo del pravdnih stroškov in bo o njih odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.