Jedro

Ne glede na pravno spornost smiselno zatrjevanega stališča pritožnice, da je po začetku stečajnega postopka nad dolžnico (s.p.) izpodbojno tudi tisto dolžničino pravno dejanje neodplačnega razpolaganja v korist sina, storjeno v obdobju, daljšem od obdobja enega leta pred dnevom začetka stečajnega postopka (primerjaj z določilom prvega in drugega odstavka 125. člena ZPPSL z določilom drugega odstavka 257. člena OZ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z dopustnimi relevantnimi pritožbenimi novotami in dokaznimi predlogi, ki jih bo moralo obravnavati v kontradiktornem postopku na novem naroku in nato ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo stečajnega postopka zoper dolžnico v skladu z določilom 100. člena ZPPSL.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom začelo in takoj zaključilo stečajni postopek nad dolžnico ter odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa dolžnica izbriše iz vpisnika samostojnih podjetnikov.

Zoper sklep je stečajna upnica K.K. z.o.o., N., vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da ima zoper dolžnico izkazano terjatev po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Pg 77/2004 z dne 8.7.2004. Dolžnici je očitala, da je zaradi namena oškodovanja upnikov z zakonskim partnerjem T.P. skupno nepremično premoženje neodplačno odsvojila sinu in sicer z darilnima pogodbama z dne 9.4.2003 in z dne 11.4.2003. Po njenem mnenju je dejanje izpodbojno po določbah OZ s triletnim zastaralnim rokom, s čimer bi bilo mogoče v stečaju vrednost stečajne mase povečati. Pritožbenemu sodišču je zato predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stečajni postopek nad dolžnico ne zaključi oziroma, da ga razveljavi in zoper stečajno dolžnico uvede redni stečajni postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

Dolžnica je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi odločbo sodišča prve stopnje. Nasprotovala je pritožbenim trditvam, da je bilo preneseno nepremično premoženje last stečajne dolžnice. Po njenih trditvah je šlo za posebno premoženje T.P..

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je dolžnica dne 29.4.2004 pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu vložila predlog za začetek stečajnega postopka z njegovim takojšnjim zaključkom po prvem odstavku 99. člena ZPPSL.

Dolžnica je samostojna podjetnica posameznica (s.p.), torej fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost (sedmi odstavek 1. člena ZGD). Podjetnica odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 5. člena ZGD). Tako so bili njeni upniki na osnovi izvršilne listine upravičeni terjatev v zvezi z njeno registrirano dejavnostjo prisilno izterjati tudi iz njenega osebnega premoženja, razen iz tistega, ki je po zakonu izvzeto iz izvršbe. Nedvomno je tudi, da je imel vsak dolžničin upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, pravico izven stečaja izpodbijati njena dejanja, s katerimi naj bi dolžnica razpolagala s svojim osebnim premoženjem (na katerega bi upnik sicer lahko posegel z izvršbo v izvršilnem postopku), z namenom, da bi oškodovala upnike oziroma, da bi se izognila prisilni izvršbi. Tak način razbremenitve dolžnice pred terjatvami upnikov je vsekakor pravno nedopusten in sankcioniran z možnostjo izpodbijanja pravnih dejanj, ki se nanašajo na razpolaganje s premoženjem (členi 255-266 Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).

Prisilna poravnava in stečaj pa sta dopustna načina finančne razbremenitve dolžnikov, pod pogoji in po postopku, ki jih določa zakon.

Stečajni postopek nad samostojnim podjetnikom se opravi po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL (prvi odstavek 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZPPSL).

Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru ugotovilo, da je stečajna dolžnica izkazala verjetnost obstoja stečajnega razloga prezadolženosti (prvi odstavek 2. člena ZPPSL), ker so njene obveznosti večje od njenega premoženja. Pri tem je tudi ugotovilo, da tudi kot fizična oseba nima nobenega premoženja, ki bi bilo lahko predmet izvršbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica s pritožbo ne izpodbija ugotovitev prvostopnega sodišča o obstoju stečajnega razloga, saj se ne pritožuje zoper sklep o začetku stečajnega postopka, niti ne navaja razlogov o tem, da dolžnica ni prezadolžena. Trdi pa, da bi bilo po njeni oceni možno v stečaju na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajne dolžnice povečati stečajno maso v takem obsegu, da bi le ta zadoščala za poplačilo stroškov postopka in sorazmerno poplačilo terjatev stečajnih upnikov. Pri tem svoje stališče opira na dejstvo, da sta dolžnica in njen zakonski partner neodplačno razpolagala z njunim skupnim nepremičnim premoženjem (torej tudi z dolžničinim delom na skupnem premoženju), o čemer sodišču kot dokaz predloži darilne pogodbe in izpiske iz zemljiške knjige.

Pritožbene trditve upnice in predložena dokazila so dovoljene pritožbene novote, saj jih upnica doslej ni mogla uveljavljati. Z objavo sklepa v Uradnem listu (tretji odstavek 99. člena ZPPSL) in z možnostjo pritožbe zoper sklep o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka (četrti odstavek 99. člena ZPPSL) je namreč upnica šele v pritožbi dobila možnost prvič zatrjevati, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. To pa je razlog, če ga stečajno sodišče oceni vsaj za verjetnega, da se stečajni postopek nad dolžnico izvede, čeprav ob začetku stečajnega postopka premoženje ne zadošča niti za pokritje predvidenih stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 100. člena ZPPSL), ki jih zato lahko v takem primeru, v obliki zahteve po plačilu predujma, sodišče naloži upnici (drugi odstavek 100. člena ZPPSL).

Ne glede na pravno spornost smiselno zatrjevanega stališča pritožnice, da je po začetku stečajnega postopka nad dolžnico izpodbojno tudi tisto dolžničino pravno dejanje neodplačnega razpolaganja v korist sina, storjeno v obdobju, daljšem od obdobja enega leta pred dnevom začetka stečajnega postopka (primerjaj določilo prvega in drugega odstavka 125. člena ZPPSL z določilom drugega odstavka 257. člena OZ), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z dopustnimi relevantnimi pritožbenimi novotami in dokaznimi predlogi, ki jih bo moralo obravnavati v kontradiktornem postopku na novem naroku in nato ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji za izvedbo stečajnega postopka zoper dolžnico v skladu z določilom 100. člena ZPPSL. Zato je pritožbi zoper sklep o takojšnjem zaključku stečajnega postopka ugodilo. Ker pa zaradi vsebinske povezanosti sklepa o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka po prvem odstavku

99. člena ZPPSL, ni mogoče razveljaviti le tistega dela sklepa, ki se nanaša na zaključek postopka in vzdržati v veljavi nepopolen sklep o začetku stečajnega postopka (brez imenovanja stečajnega upravitelja), je izpodbijani sklep razveljavilo v celoti in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), v katerem pa bodo v primeru, ko sodišče prve stopnje izda sklep o začetku stečajnega postopka, pravne posledice stečajnega postopka nastale z dnem, ko je bil prvi sklep nabit na oglasno desko sodišča (drugi odstavek 103. člena ZPPSL).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.