Jedro

Ker lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, ko ima sama ali njen zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kot v obravnavanem primeru, ni dvoma, da vložitve revizije pri nepristojnem sodišču ne moremo pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Hkrati tudi ni dvoma, da očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z vmesno sodbo presodilo, da sta toženki po temelju solidarno odgovorni za nepremoženjsko škodo, ki je v obravnavani zadevi nastala tožniku.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo prve toženke in v izpodbijanem delu (glede odgovornosti prve toženke) potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, s tem da je dopolnilo izrek prvostopenjske sodbe z navedbo datuma škodnega dogodka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je prva toženka vložila vlogo, imenovano "predlog za dopustitev revizije," ki pa jo je treba, ob upoštevanju dejstva, da je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 45/08 - ZPP-D) šteti za revizijo [130. člen ZPP-D v zvezi s 367. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/07 – ZPP)].

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je prepozna.

6. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373. člen ZPP).

7. Iz spisa izhaja, da je v obravnavanem primeru prva toženka oziroma Državno pravobranilstvo, ki jo zastopa, prejelo sodbo pritožbenega sodišča 2. 4. 2009. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije bi se iztekel 2. 5. 2009, ker pa je bila ta dan sobota, se je iztekel 4. 5. 2009. Državno pravobranilstvo je poslalo revizijo 30. 4. 2009 priporočeno na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. To jo je prejelo 4. 5. 2009 in jo istega dne odstopilo prvostopenjskemu sodišču, ki jo je prejelo 5. 5. 2009, torej dan po izteku tridesetdnevnega roka.

8. Po določilu šestega odstavka 112. člena ZPP se lahko vloga, ki je vezana na rok in je izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, šteje, da je bila pravočasno vložena. Pogoj za to pa je, da je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87 člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. Ker je revizijo v imenu prve toženke vložilo Državno pravobranilstvo, ki ni njen pooblaščenec, temveč zakoniti zastopnik [1. člen Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. l. RS, št. 20/97 in naslednji – ZDPra)], sta pri presoji njene (ne)pravočasnosti upoštevna oba pogoja. Ker lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primeru, ko ima sama ali njen zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP), kot v obravnavanem primeru (1. člen v povezavi s prvim odstavkom 3. člena in 4. točko prvega odstavka 25. člena ZDPra), ni dvoma, da vložitve revizije pri nepristojnem sodišču ne moremo pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Hkrati tudi ni dvoma, da očitne pomote vložnika po sodni praksi(1) ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Obravnavana revizija je naslovljena na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Takšne napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto. To nenazadnje potrjuje tudi samo poimenovanje te vloge (kot predlog za dopustitev revizije).

9. Ker je torej revizija prepozna, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Primerjaj npr. odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 595/2006 z dne 17.12.2008, X Ips 8/2009 z dne 17.2.2009, II Ips 318/2009 z dne 11.6.2009 in številne druge.