Jedro

Pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni odločalo le na podlagi podatkov v spisu, temveč je v fazi pred materialnim preizkusom pridobilo dokaze, in to le nekatere od predlaganih in jih presojalo, nato pa obtožni predlog, ker je ocenilo, da ni podan utemeljen sum, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, zavrglo, kršilo določbe ZKP, pri tem pa oškodovanki kot tožilki ni omogočilo, da na podlagi v obtožnem predlogu izvedenih dokazov sodišču ponudi drugačen zaključek.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke M.O. se ugodi in se napadeni sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I K 29452/2017 z dne 18. 2. 2019 obtožni predlog oškodovanke kot tožilke M.O. z dne 3. 7. 2017, vložen zoper L.H.K., J.P.K., V.D.D., I.V., H.K.I., D.K., J.Š., B.L. in J.P.M., zaradi očitka storitve kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), napeljevanja h kaznivemu dejanju odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena v zvezi s 37. členom KZ-1, pomoči pri kaznivem dejanju odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena v zvezi z 38. členom KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu istega zakona, ki naj bi bili storjeni na načine, opisane v prvostopenjskem sklepu, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo. Odločilo je, da po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolžencev bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanke kot tožilke zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navaja uvodoma v pritožbi, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi ter prvostopenjsko sodišče napoti, da odredi vročitev obtožnega predloga obdolžencem, jih pisno pouči o možnosti priznanja krivde za kaznivo dejanje po obtožnem aktu in posledicah (5. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP) ter takoj razpiše glavno obravnavo.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obdolženega J.Š., odvetniki iz Odvetniške družbe X, in obdolžene J.P.K., V.D.D., J.P.M. in L.H.K., pritožbenemu sodišču pa predlagajo, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pregled zadeve je pokazal naslednje:

5. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe ZKP, in sicer 4. točko prvega odstavka 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 437. člena ZKP, ko je ob materialnem preizkusu obtožnega predloga slednjega zavrglo. Nedovoljeno je pridobivalo dokaze že v fazi njegovega preizkusa, s tem pa je bistveno kršilo 437. člen ZKP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Po prvem odstavku 434. člena navedenega zakona je v obtožnem predlogu potrebno navesti dokaze, ki se naj izvedejo na glavni obravnavi, sodišče pa preizkusi obtožni predlog glede na opis dejanja, torej ali vsebuje vse potrebne sestavine, in presodi utemeljenost suma glede na dejstva in dokaze, navedene v obtožnem predlogu. Slednjega pa ni storilo, temveč je namesto tega dokaze pridobivalo in nato odločalo o tem, ali so očitana dejanja dokazana ali ne, kar pa je domena glavne obravnave, pri čemer je dokaze pridobivalo enostransko, saj ni pridobilo vseh, ki jih je oškodovanka kot tožilka v obtožnem predlogu predlagala, da se izvedejo. Tako na primer ni pridobilo podatkov o strokovni usposobljenosti za obdolženo V.D.D. in pogodbe o vključitvi mladoletnih T. in N.B. v vrtec in tudi ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo oziroma jih ni pridobilo in ocenilo, s tem pa je oškodovanki kot tožilki kršilo ustavni načeli enakosti pred zakonom iz 14. člena in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Iz podatkov kazenskega spisa in razlogov napadenega sklepa je razvidno, da pritožba pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje pridobilo in ocenilo listine, ki so bile v obtožnem predlogu predlagane kot dokazi, ki se naj izvedejo na glavni obravnavi. Pridobilo je za obravnavano zadevo pomembno dokumentacijo od Okrožnega državnega tožilstva v Celju, Centra za socialno delo v Slovenj Gradcu, Centra za socialno delo Velenje in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Navedene listine je pri presoji obstoja utemeljenega suma, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, tudi uporabilo in v sklepu navedlo, da je pri materialnem preizkusu obtožnega akta dokaze presojalo zgolj in samo z vidika, ali je podan utemeljen sum, da so obdolženci storili dejanja, ki so predmet obtožbe ter zaključilo, da to iz do sedaj zbranih podatkov ne izhaja in da ni zadosti dokazov za zaključek, da so obdolženci zavestno kršili zakone in ravnali protipravno.

7. Z navedenim postopanjem je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča preseglo pooblastila in ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 437. člena ZKP, ko je na podlagi dokazov, ki jih je pridobilo, odločilo, da ni podan utemeljen sum, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja in iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP nato obtožni predlog zavrglo. Ko sodišče opravlja materialni preizkus obtožnega akta glede vprašanja, ali je podan kateri od razlogov iz 277. člena ZKP za njegovo zavrženje ali za ustavitev kazenskega postopka, opravi preizkus obtožnega akta na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisih1. S tem, ko je sodišče prve stopnje pred odločanjem zbiralo in pridobilo le nekatere dokaze, ki so bili pomembni za odločitev o zadevi ter jih ocenilo in na njihovi podlagi presodilo, je preseglo pooblastilo iz prvega odstavka 437. člena ZKP, pri čemer pritožba pravilno poudarja, da je presoja protislovnih dokazov (pri tem, ko so v obtožnem predlogu za izvedbo predlagani tudi nasprotni dokazi) pridržana glavni obravnavi, kjer se pridobljeni dokazi izvajajo in na njihovi podlagi sprejme odločitev.

8. Pritožba zato pravilno navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni odločalo le na podlagi podatkov v spisu, temveč je v fazi pred materialnim preizkusom pridobilo dokaze, in to le nekatere od predlaganih in jih presojalo, nato pa obtožni predlog, ker je ocenilo, da ni podan utemeljen sum, da so obdolženci storili očitana kazniva dejanja, zavrglo, kršilo določbe ZKP, pri tem pa oškodovanki kot tožilki ni omogočilo, da na podlagi v obtožnem predlogu izvedenih dokazov sodišču ponudi drugačen zaključek.

9. Po obrazloženem je pritožba pooblaščenca oškodovanke kot tožilke utemeljena, zato je pritožbeno sodišče, ki glede na navedeno ostalih pritožbenih navedb ni presojalo, odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodišče prve stopnje bo postopek nadaljevalo.

10. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

1 Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, mag. Štefan Horvat, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 943, točka 2