Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Le ugotovitev sodišča prve stopnje, da prejema tožnica povprečne osebne dohodke in da svojih otrok ni dolžna sama preživljati, ne zadostuje za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks z obrazložitvijo, da ni razlogov za oprostitev.
Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka. Izpodbija ga iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana njena sredstva za preživljanje, saj mora s svojim osebnim dohodkom 107.094,00 SIT preživljati sebe in oba otroka, ker toženec ne plačuje preživnine. Na družinskega člana pride le 35.696,00 SIT mesečno, zato so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Tožeča stranka je predlog za oprostitev plačila sodne takse obrazložila z okoliščino, da ima nizke osebne dohodke in da preživlja sina in hčerko. Glede na ugotovljen osebni dohodek cca 107.094,00 SIT neto pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ima povsem povprečen dohodek, in tudi da ni dolžna sama preživljati obeh otrok.
Vendar pa za izpodbijano odločitev ni dovolj le ugotovitev, da ni sama dolžna preživljati obeh otrok, ampak je odločilna ugotovitev, ali jih dejansko sama preživlja glede na njeno trditev v predlogu in v pritožbi. V tem pogledu pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Od tega ali tožeča stranka dejansko sama preživlja otroka, ali pa zanju prejema preživnino, bo odvisna odločitev. Če tožeča stranka ne prejema za preživljanje otrok ničesar in se morajo trije člani preživljati z zneskom 107.094,00 SIT mesečno, bi bilo težko pričakovati, da bi s plačilom zahtevane sodne takse v višini 50.000,00 SIT, ne bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožničina družina, ne glede na to, da prejema povprečen osebni dohodek. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrača zadevo sodišču prve stopnje, da dopolni dokazni postopek v smislu 4. odst. 169. čl. ZPP glede okoliščine, ali dejansko sama preživlja svoja otroka.
Šele po tej ugotovitvi bo lahko prepričljivo odločilo ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks po 3. odst. 168. čl. ZPP.