Jedro

Ob dejstvu, da gre za konfesorno tožbo, ki meri na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti, ne pa za tožbo za ugotovitev služnostne pravice, mora tožnik med drugim dokazati vsebino služnosti, ki je eno od kunstitutivnih pravno relevantnih dejstev za utemeljenost konfesornega zahtevka, in tožbeni zahtevek prilagoditi vsebini služnosti in vznemirjanju v konkretnem primeru. Ugotovitev obstoja pravice oziroma pravnega razmerja v pravdi zaradi vznemirjanja služnostne pravice je tako prejudicialnega pomena za odločitev o glavni stvari, o katerem se ne odloča v izreku sodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je pravni prednik tožencev D. B., s tem ko je neposredno pred vhod v kletne prostore stavbe na parc. št. 74/1 k.o. ... trajno odložil ali dopustil odložiti večjo količino 4 m kolov, zraven njih pa še manjšo količino odpadnega lesa, neposredno pred vhod železen podrahljalnik oziroma plevač ter zraven njega osebni avtomobil znamke A. oziroma kmetijski traktor, kar vse je nadomestil z železobetonskim zidom, postavljenim na mejo s parc. št. 74/1 v liniji zahodne fasade hiše, posegel v služnost vožnje s traktorjem, z vsemi naštetimi ovirami, razen z železobetonskim zidom pa tudi v služnost peš hoje, preko dela služeče parc. št. 74/1 z javne poti s parc. št. 1429/1 k.o. ... do vhoda v klet stavbe na parc. št. 74/1 v minimalni širini 2,50 m v korist gospodujoče parc. št. 74/1 k.o. ... Toženi stranki je naložilo, da vse trajno odložene stvari s služnostne trase odmakne tako, da bo izvrševanje služnosti v korist gospodujočega zemljišča mogoča in da se mora v bodoče izogibati takih ali podobnih dejanj, ki bi pomenila poseganje v služnostno pravico peš hoje in vožnje s traktorjem v korist gospodujočega zemljišča. Višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na druge vožnje, razen voženj s traktorjem, na nekaj kubikov odloženega kamenja ob južni steni hiše v širini približno 1 m in na vznemirjanje služnostne pravice peš hoje s postavitvijo železobetonskega zidu, je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Ugotovilo je, da je tožnik imetnik pravice stvarne služnosti hoje in vožnje s traktorjem preko služeče parcele v korist gospodujoče parc. št. 74/1 k.o. ... (do vhoda v klet), pri čemer služnostna pot poteka po zemljišču tožene stranke med stavbo na parc. št. 74/1 k.o. ... in javno potjo na parc. št. 1429/1 k.o. ... Po oceni sodišča je tožena stranka z izgradnjo železobetonskega „psiho“ zidu (3,29 m x 0,22 m x 0,21 m) ovirala tožnika v njegovi vožnji s traktorjem po zemljišču tožene stranke. V zvezi s predmeti, ki naj bi ovirali tožečo stranko pri izvrševanju služnosti, je poudarilo, da jih v času, ko je sodišče opravilo ogleda v pravdni zadevi, ni bilo več in so bile torej ovire odstranjene. Dajatveni zahtevek glede ob hiši tožene stranke naloženega kamenja je zavrnilo, ker to ne pomeni ovire, zaradi katere tožnik ne bi mogel hoditi ali voziti s traktorjem po služnostni poti, glede hoje pa zato, ker zaradi „psiho“ zidu ni ovirana.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo v dajatvenem delu spremenilo tako, da je toženi stranki prepovedalo bodoče vznemirjanje tožnika pri izvrševanju stvarne služnosti, ni pa mu naložilo vzpostavite v prejšnje stanje. Ugotovilo je sicer, da je bila s postavitvijo predmetov pred vhod v klet motena tožnikova služnostna pravica peš hoje, z izgradnjo „psiho“ zidu pa tudi vožnja s traktorjem, vendar pa je bilo z odstranitvijo predmetov že vzpostavljeno prejšnje stanje (odstranitve „psiho“ zidu pa tožeča stranka ni zahtevala).

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi ter sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sta nižji sodišči spregledali ustavno določbo, v skladu s katero ima stranka v civilnem postopku pravico, da predlaga dokaze ter se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke in do rezultatov dokazovanja. Tožena stranka je že v svoji pritožbi opozorila na več nepravilnosti v postopku, pritožbeno sodišče pa je njene očitke pavšalno zavrnilo. Opozarja na 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na podlagi katerega mora sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odločiti po svojem prepričanju ter na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej, vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Prvostopenjska sodba ima v zavrnilnem delu takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče v celoti preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju. Podana je tudi kršitev načela kontradiktornosti, ki med drugim vsebuje pravico stranke, da sodišče svojo sodbo ustrezno obrazloži in se opredeli do navedb in argumentov posamezne stranke. Kljub večkrat izraženim pripombam tožene stranke sodišči nista zavzeli jasnega stališča o časovnem okviru domnevnega poseganja tožene stranke v služnostno pravico in se nista opredelili, za kakšno služnost naj bi šlo. Prvostopenjsko sodišče je samo odpravljalo nepravilnosti v izreku tožbe in vanj vneslo opis služnosti peš hoje in vožnje s traktorjem. Izrek sodbe je nerazumljiv, saj iz njega ni mogoče razumeti, kje se nahajata služeče in gospodujoče zemljišče. Tožnik je samovoljno spremenil traso poti, zato bi bilo treba najprej ugotoviti obstoj služnosti in šele nato uveljavljati morebitno poseganje v tako ugotovljeno služnost. Opozarja na zgrešeno pasivno legitimacijo in zmotno uporabo materialnega prava, natančneje tistih določb Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) v delu, ki se nanašajo na nastanek stvarne služnosti in poseganje v obstoječo služnostno pravico.

Odgovor nasprotne stranke

4. Tožeča stranka predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo zavre.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Uvodoma je treba opozoriti na določbo 371. člena ZPP, ki določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. To pomeni, da je treba v reviziji argumente, ki naj bi utemeljevali revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vselej jasno in opredeljeno navesti. Če naj bi bila bistvena kršitev v odsotnosti opredelitve nižjih sodišč do dokaznih predlogov in rezultatov dokazovanja, mora revident jasno, razločno in konkretno povedati, do katerih predlogov tožene stranke se sodišče ni opredelilo; če naj bi sodišče druge stopnje prezrlo določbo 8. člena ZPP, pa mora revident natančno pojasniti, katere njegove navedbe pritožbeno sodišče ni pretehtalo. Pavšalne, neopredeljene in nekonkretizirane trditve, da sta nižji sodišči kršili 22. in 25. člen Ustave Republike Slovenije in da sta prezrli 8. člen ZPP, ne zadoščajo za obrazloženost tega revizijskega razloga. V zvezi s tem je treba dodati, da je revizija samostojno (izredno) pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja. Ker je njen predmet preizkus drugostopenjske sodbe, se revident ne more sklicevati, da „je že v svoji pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo opozoril na več nepravilnosti v postopku oziroma da ima prvostopenjska sodba v zavrnilnem delu takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče v celoti preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih pa so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, poleg tega pa sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih“.

8. Kar zadeva obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje, se je to opredelilo do vseh bistvenih in konkretiziranih pritožbenih očitkov. Tožbeni zahtevek oziroma izrek sodbe zaradi odsotnosti opisa trase služnostne poti in označbe gospodujočega in služečega zemljišča ni ne nejasen ne nerazumljiv. Sodišče je izhajalo iz v postopku nespornega dejstva o trasi služnostne poti. Ob dejstvu, da gre za konfesorno tožbo (57. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – v nadaljevanju ZTLR), ki meri na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti, ne pa za tožbo za ugotovitev služnostne pravice (56. člen ZTLR), mora tožnik med drugim dokazati vsebino služnosti, ki je eno od kunstitutivnih pravno relevantnih dejstev za utemeljenost konfesornega zahtevka, in tožbeni zahtevek prilagoditi vsebini služnosti in vznemirjanju v konkretnem primeru. Ugotovitev obstoja pravice oziroma pravnega razmerja v pravdi zaradi vznemirjanja služnostne pravice je tako prejudicialnega pomena za odločitev o glavni stvari, o katerem se (razen če ni postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek) ne odloča v izreku sodbe. O tem se je sodišče druge stopnje opredelilo že v prvem sojenju (sodba in sklep I Cp 470/2004 z dne 5. 4. 2005).

9. Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo jasno stališče v zvezi z ugovorom tožene stranke, da je tožnik spremenil traso služnostne poti in bi zato moral najprej uveljavljati pravico do služnosti po novi trasi. Pritrdilo je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik v preteklosti na služečo nepremičnino res dostopal s SZ dela parc. št. 74/1 k.o. ..., ker pa je zgradil kamnit zid prečno na opisano pot, si je s tem zaprl pot, ki je delno potekala po njegovi nepremičnini. Kljub samovoljni spremembi dostopa z njegovega zemljišča (zdaj zapelje z javne poti najprej na svojo parcelo, nato pa na služnostno pot) pa služnostno pravico še vedno izvršuje na isti način kot prej in se trasa služnostne poti (ki je stvarna pravica na tuji stvari) zaradi spremenjenega dostopa ni spremenila.

10. Ker tožena stranka ni natančneje pojasnila ugovora pomanjkanja pasivne legitimacije, zadošča odgovor, da so toženci pravni nasledniki D. B., ki je bil nesporno lastnik služečega zemljišča. 11. Obstoj služnostne pravice peš hoje in vožnje s traktorjem v korist gospodujočega zemljišča in ugotovljeni posegi tožene stranke v skladu s 57. členom ZTLR utemeljujejo prepoved bodočih dejanj tožene stranke, ki bi pomenila poseganje v služnostno pravico peš hoje in vožnje s traktorjem.

12. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

13. Tožeča stranka stroškov za odgovor na revizijo ni priglasila.