Jedro

Dolžnik mora biti o prenosu terjatve oziroma o odstopu terjatve ustrezno obveščen, vendar pa izostanek obvestila na veljavnost prenosa terjatve oziroma cesije ne vpliva. Posledica izostanka obvestila dolžniku je le ta, da zanj velja do obvestila prejšnje razmerje in lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer preneha tudi njegova obveznost do izpolnitelja oziroma do prevzemnika obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi prvi in tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 59743/2009 z dne 12. 5. 2009. Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 197,58 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb o tem, da ni prejel opomina banke. Iz 8. člena Kreditne pogodbe namreč izhaja, da sme banka odstopiti od pogodbe in zahtevati takojšnje plačilo preostanka dolga po tej pogodbi, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnemu opominu banke v naknadnem roku ne plača. Ker ni prejel navedenega opomina, je banka brez pravne podlage odpovedala kreditno pogodbo, tožnica pa je posledično neutemeljeno plačala zavarovalnino. Zavarovalnina tako sploh še ni zapadla, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da toženec dolguje tudi zakonske zamudne obresti. Nadalje sodišču prve stopnje očita kršitev določb postopka zaradi zavrnitve predlaganega dokaza z njegovim zaslišanjem. Meni še, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da toženec ni prejel obvestila o prehodu terjatve z banke na tožnico, ni odločilno. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s prehodom terjatve napačno uporabilo določilo prvega odstavka 963. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki ureja subrogacijo. Po navedenem določilu preidejo z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Za ugotovitev odškodninske odgovornosti pa morajo biti hkrati izpolnjene vse predpostavke odškodninskega delikta, ki pa jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, saj se je zadovoljilo z ugotovitvijo, da je toženec škodo povzročil z neplačevanjem kreditnih obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka s tem, ko ni zaslišalo toženca. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem toženca za odločitev v tej zadevi ni bila potrebna. Tudi sicer pa toženčeva začasna zastopnica (toženec je neznanega prebivališča, zato bi bila izvedba njegovega zaslišanja tudi iz tega razloga vprašljiva) te postopkovne kršitve pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala, zato se v pritožbenem postopku nanjo niti ne more več sklicevati (286.b člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

5. Toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja pri trditvi, da ni prejel opomina banke, ki je v skladu z 8. členom Kreditne pogodbe, ki sta jo dne 25. 4. 2005 sklenila toženec kot kreditojemalec in banka X., d. d., kot kreditodajalec, pogoj za odstop od pogodbe. V skladu z navedenim določilom sme namreč banka X., d. d., odstopiti od te pogodbe in zahtevati takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po tej pogodbi, če je kreditojemalec v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnemu opominu banke X., d. d., niti v naknadnem petnajstdnevnem roku ne plača. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov v spisu pravilno zaključilo, da toženec kljub opominu banke ni poravnal več zaporednih zapadlih mesečnih obrokov, zato je banka X., d. d., utemeljeno odstopila od Kreditne pogodbe in zahtevala od toženca takojšne plačilo celotnega preostalega dolga po tej pogodbi. Opomin banke X., d. d., tožencu se nahaja v spisu pod prilogo A5. Ta opomin je bil tožencu poslan na njegov naslov, naveden v Kreditni pogodbi. Ker toženec ni navedel, da bi banki X., d. d., sporočil morebitno spremembo naslova, se v skladu z 10. členom Kreditne pogodbe (1) šteje, da je toženec prejel navedeni opomin.

6. Toženčevo obveznost iz Kreditne pogodbe je poravnala tožnica, s katero je banka X., d. d., sklenila zavarovalno pogodbo za primer neplačevanja kredita. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da dejstvo, ali je toženec prejel obvestilo o prehodu terjatve iz banke X., d. d., na tožnico v tej zadevi ni odločilno. Pritožbene navedbe o nasprotnem so torej neutemeljene. Če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami (subrogacija po zakonu - 275. člen OZ). Tožnica je imela interes za izpolnitev toženčeve obveznosti do banke X., d. d. (sklenjena zavarovalna pogodba med tožnico in banko X., d. d.). Poleg tega je banka X., d. d., tožnici še izrecno, s cesijo z dne 8. 8. 2008 odstopila terjatev, ki jo je imela zoper toženca (priloga A8). Res je sicer, da mora biti dolžnik o prenosu terjatve oziroma o odstopu terjatve ustrezno obveščen, vendar pa izostanek obvestila na veljavnost prenosa terjatve oziroma cesije ne vpliva. Posledica izostanka obvestila dolžniku je le ta, da zanj velja do obvestila prejšnje razmerje in lahko svoj dolg pravilno izpolni prvotnemu upniku oziroma odstopniku (v tem primeru banki), s čimer preneha tudi njegova obveznost do izpolnitelja (tožnice) oziroma do prevzemnika obveznosti (419. člen OZ). Tudi sicer pa je tožnica toženca pisno obvestila o novem upniku (priloga A11 v zvezi z že omenjenim 10. členom Kreditne pogodbe).

7. Pritožba sicer pravilno opozarja, da se sodišče prve stopnje v zvezi z zakonito subrogacijo napačno sklicuje na določilo prvega odstavka 963. člena OZ, vendar pa to, kot je razvidno že iz gornje obrazložitve, v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijane sodbe. Določilo 963. člena OZ se namreč nahaja v XXVI. poglavju OZ, ki ureja Zavarovalno pogodbo. Določbe tega poglavja pa se ne uporabljajo za zavarovanje terjatev (drugi odstavek 923. člena OZ). Banka X., d. d., je namreč s tožnico sklenila pogodbo o zavarovanju terjatve. Kot že rečeno, je v tej zadevi podlaga za prenos terjatve oziroma za zakonito subrogacijo tudi v „splošnem“ določilu 275. člena OZ.

8. V skladu z že citiranim 275. členom OZ je tožnica upravičena od toženca zahtevati tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti. Te temeljijo na določilih 378. člena OZ v zvezi z 299. členom OZ ter so podrobneje (in pravilno) obrazložene v 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Ker toženec s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Stranki kreditne pogodbe sta se v 10. členu pogodbe dogovorili, da bosta vsa pisanja v zvezi s to pogodbo pošiljali na naslova, ki sta navedena na prvi strani te pogodbe ter da je vsaka pogodbena stranka o spremembi teh podatkov dolžna obvestiti drugo pogodbeno stranko. Do prejema obvestila se šteje, da so vsa pisanja v zvezi s to pogodbo prejeta, če so poslana na naslova, ki sta navedena na prvi strani te pogodbe.