Jedro

Pri presoji, ali je podana procesna legitimacija pritožnika po drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP sodišče presoja ali je pritožnik dolžnikov delničar. Sodišče ob predhodnem preizkusu pritožbe procesno legitimacijo delničarja presoja na podlagi trditev v pritožbi v zvezi s presojo ali je pritožba popolna. Pri tem je treba upoštevati, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog. Že zato za nadaljnje postopanje s pritožbo zadošča, da pritožnik v pritožbi trdi, da je delničar dolžnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral pritožnik, ki vloži pravočasno in popolno pritožbo in v njej konkretizirano zatrjuje, da je imetnik dolžnikovih delnic, pritožbi priložiti izpisek o imetništvu delnic iz KDD. Tega ZFPPIPP ne določa. Tudi ob smiselni uporabi določil ZPP se takšno sklepanje izkaže za povsem zmotno. Ali je tožeča stranka imetnik pravice v zvezi s katero teče sodni spor se v pravdnem postopku presoja v okviru stvarne legitimacije. Zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije se tožbeni zahtevek zavrne. Upoštevati je treba, da bi zavrženje pritožbe delničarja imelo zaradi poteka prekluzivnega roka za pritožbo za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva delničarja. S tem pa bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

A d. o. o. je v pritožbi zatrjevala je, da je dolžnikov delničar in navedla, koliko dolžnikovih delnic ima oziroma jih je imela pred začetkom stečajnega postopka. S tem je navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo njeno procesno legitimacijo za vložitev pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se prvostopenjski sklep potrdi.

A. d. o. o. sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi družbe A. d. o. o., z dne 3. 10. 2019 (red. št. 90) in razveljavilo sklep z dne 19. 9. 2019 (red. št. 85). S sklepom z dne 19. 9. 2019 je sodišče zavrglo pritožbo družbe A. d. o. o., zoper sklep o začetku stečajnega postopka z dne 2. 8. 2019 (red. št. 67), ker pritožnik ni izkazal, da je delničar stečajnega dolžnika. Navedena družba je pritožbi z dne 3. 10. 2019 priložila izpis iz registra Klirinško depotne družbe z dne 1. 8. 2019, to je na dan pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, s čimer je dokazala, da je dolžnikov delničar. Na podlagi izpisa KDD je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podana procesna legitimacija družbe za vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje izdalo nadomestni sklep.

2. Zoper nadomestni sklep je upnik - predlagatelj stečajnega postopka vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj nadomestni sklep razveljavi in potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 9. 2019, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Upnik v pritožbi navaja, da je izpis iz centralnega registra Centralne klirinško depotne družbe (v nadaljevanju izpis KDD) edini dokaz o imetništvu delnic za nematerializirane vrednostne papirje. Po 5. členu ZNVP-1 se šteje za imetnika nematerializiranega vrednostnega papirja oseba v dobro računa katere je nematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru KDD. Družba A. d. o. o. bi zato morala status delničarja dolžnika izkazati ob vložitvi pritožbe z izpiskom iz registra KDD. Ker delničarji na spletnih straneh AJPES-a niso zavedeni, ni mogoče preveriti lastništva in števila delnic z vpogledom v javno evidenco, zato je nujno, da se delničar izkaže ob vložitvi pritožbe, sicer lahko vsaka oseba vloži pritožbo, ne da bi bilo v resnici ugotovljeno, ali je delničar ali ne. Družba A., d. o. o. je pritožbi priložila le izpis naložb z internetne strani X. z dne 16. 8. 2019 (kar je datum po začetku stečajnega postopka). Ta izpis nima veljavnosti izpisa iz KDD, zato ne izkazuje statusa družbe A. d. o. o. kot delničarja dolžnika. Zlasti pa ne izkazuje stanja na dan pred začetkom stečajnega postopka. Sodišče prve stopnje je neupravičeno izdalo nadomestni sklep. Upoštevalo je prepozno navedbo in dokazilo pritožnika, ki ga je podal šele v drugi pritožbi z dne 3. 10. 2019. Zaradi pravil o prekluziji po določbah ZPP, sodišče prve stopnje tega ne bi smelo upoštevati.

4. Družba A. d. o. o. je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala naj utemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko v primeru, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. V skladu z 2. točko prvega odstavka 9. člena ZFPPIPPP, pa se kot družbenik šteje tudi delničar delniške družbe ali komanditne delniške družbe. Pravna oziroma fizična oseba, ki vloži pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, mora izkazati, da je bila delničar dolžnika na dan pred začetkom stečajnega postopka, saj se z začetkom stečajnega postopka delnice stečajnega dolžnika razveljavijo (prvi odstavek 283. člena ZFPPIPP).

7. V obravnavanem primeru je A., d. o. o., ki je vložila pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, zatrjevala, da je dolžnikova delničarka in imetnica 616.006 delnic stečajnega dolžnika. Imetništvo delnic je dokazovala s priloženim poročilom banke Y. z dne 9. 7. 2019 in z izpisom naložb na portalu X. z dne 16. 8. 2019. Sodišče prve stopnje je pritožbo najprej zavrglo, ker je ocenilo, da procesna legitimacija navedene družbe ne obstoji. Po predložitvi izpiska iz registra KDD, pa je presodilo, da je procesna legitimacija A. d. o. o. kot delničarja podana.

8. V civilnem sporu glede aktivne procesne in stvarne legitimacije veljajo v nadaljevanju našteta pravila. Procesna legitimacija (pravdno upravičenje) je procesna predpostavka za vodenje pravde oziroma postopka. Procesna legitimacija pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor oziroma postopek. Če stranka nima procesne legitimacije je treba tožbo zavreči. Stvarna legitimacija pa pove, ali je nekdo lahko subjekt uveljavljene materialne pravice oz. obveznosti. Če se ugotovi, da stvarna legitimacija ni podana, se tožbeni zahtevek zavrne. Za obstoj procesne legitimacije navadno zadošča že zatrjevanje stvarne legitimacije.

9. Pritožbo zoper odločitev sodišča lahko vložijo samo osebe, ki imajo procesno legitimacijo za to pravno sredstvo. ZFPPIPP daje v primeru, da je nad dolžnikom začet stečajni postopek na podlagi upnikovega predloga, delničarju legitimacijo za vložitev pritožbe proti temu sklepu. Delničar ima v pritožbenem postopku pritožbeno legitimacijo na podlagi zakona. Njegov položaj je v tem smislu izenačen s položajem dolžnika.

10. Ob prejemu pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka mora sodišče najprej preveriti ali je pritožba dopustna. Ta preizkus zajema tri komponente in sicer pravočasnost, popolnost in dovoljenost pritožbe. V okvir preizkusa dovoljenosti pritožbe spada tudi preizkus procesne legitimacije za vložitev pritožbe.1

11. Pri presoji ali je podana procesna legitimacija pritožnika po drugem odstavku 242. člena ZFPPIPP sodišče presoja ali je pritožnik dolžnikov delničar. Sodišče ob predhodnem preizkusu pritožbe procesno legitimacijo delničarja presoja na podlagi trditev v pritožbi v zvezi s presojo ali je pritožba popolna. Pri tem je treba upoštevati, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o popravljanju nepopolnih vlog. Že zato za nadaljnje postopanje s pritožbo zadošča, da pritožnik v pritožbi trdi, da je delničar dolžnika. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral pritožnik, ki vloži pravočasno in popolno pritožbo in v njej konkretizirano zatrjuje, da je imetnik dolžnikovih delnic, pritožbi priložiti izpisek o imetništvu delnic iz KDD. Tega ZFPPIPP ne določa. Tudi ob smiselni uporabi določil ZPP se takšno sklepanje izkaže za povsem zmotno. Ali je tožeča stranka imetnik pravice v zvezi s katero teče sodni spor se v pravdnem postopku presoja v okviru stvarne legitimacije. Zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije se tožbeni zahtevek zavrne. Upoštevati je treba, da bi zavrženje pritožbe delničarja imelo zaradi poteka prekluzivnega roka za pritožbo za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva delničarja. S tem pa bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

12. A. d. o. o. je v pritožbi zatrjevala je, da je dolžnikov delničar in navedla, koliko dolžnikovih delnic ima oziroma jih je imela pred začetkom stečajnega postopka. S tem je navedla dovolj dejstev, ki utemeljujejo njeno procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ko je na ta način navedeno procesno vprašanje dopustnosti pritožbe rešeno, je vsebinska odločitev o pritožbi dopustna. Kakšna bo vsebina te odločitve, to je zavrnitev ali ugoditev pritožbi, pa je med drugim odvisno tudi od vprašanja ali bo družba, ki zatrjuje, da je bila dolžnikov delničar, uspela dokazati, da je dolžnikove delnice na dan pred začetkom stečajnega postopka v resnici imela. Nenazadnje v obravnavanem primeru upnik v pritožbi niti ne izpodbija dejstva, da je A. d. o. o. bila imetnica navedenih delnic, temveč zatrjuje le, da tega ni dokazala pravočasno.

13. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nobene od kršitev, na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

14. A. d. o. o. sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj ti za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1Zobec J., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Ur. l. RS in GV Založba, Ljubljana 2009, III. knjiga, stran 343.