Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vrhovno sodišče ne dvomi, da so sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki odločajo na podlagi Ustave in zakonov, sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Kljub temu pa bi okoliščina, da je sodnica z Oddelka za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča v Ljubljani (ki je pristojno za postopanje v zadevi) toženčeva žena, pri strankah in širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Kopru.
1. Tožeča stranka v gospodarskem sporu V Pg 708/2012, vodenim pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, predlaga v pritožbenem postopku določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča. Prenos pristojnosti utemeljuje z navajanjem, da ne pričakuje poštenega in neodvisnega sojenja zato, ker je žena toženca višja sodnica Višjega sodišča v Ljubljani.
2. Predlog je utemeljen.
3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
4. Vrhovno sodišče ne dvomi, da so sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, ki odločajo na podlagi Ustave in zakonov, sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Kljub temu pa bi okoliščina, da je sodnica z Oddelka za gospodarsko sodstvo Višjega sodišča v Ljubljani (ki je pristojno za postopanje v zadevi) toženčeva žena, pri strankah in širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.(1) Pri tem je pomembna tudi odškodninska narava spora o zatrjevanem protipravnem ravnanju toženca kot nekdanjega direktorja tožnice ob visoki višini uveljavljanega tožbenega zahtevka. Zato je bilo treba predlogu za delegacijo pristojnosti ugoditi in določiti drugo višje sodišče, da odloči o pritožbi tožeče stranke.
Op. št. (1): Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015.