Jedro

Dokazovanje je dolžno sodišče izvesti le glede odločilnih dejstev (213. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), kar pa glede predlaganega zaslišanja upnice ni bil primer. Upnica je naveden dokaz podala v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odpovedi zastaranju, ki pa kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni pravno odločilno dejstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo predlog za izvršbo ter upnici naložilo povrnitev dolžnikovih stroškov v znesku 223,19 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da sta z dolžnikom v letu 2020 sklenila ustni dogovor, da bo dolžnik odplačal dolg ne glede na zastaranje. Sodišče prve stopnje bi moralo v tej zvezi izvesti predlagano zaslišanje upnice, a tega ni storilo, pri čemer tudi ni obrazložilo, zakaj dokaza ni izvedlo. Odločitev sodišče prve stopnje je arbitrarna, saj je sledilo le dolžnikovim navedbam. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo ugovoru zastaranja, saj je pretekel zastaralni rok, pravilno pa tudi ni upoštevalo trditev upnice, da se je v ustnem dogovoru dolžnik odpovedal zastaranju.

6. Dokazovanje je dolžno sodišče izvesti le glede odločilnih dejstev (213. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), kar pa glede predlaganega zaslišanja upnice ni bil primer. Upnica je naveden dokaz podala v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom o odpovedi zastaranju, ki pa kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni pravno odločilno dejstvo.

7. Sistem zastaranja je urejen tako, da se dolžnik ne more odpovedati zastaranju prej, kakor preteče zanj določen čas (340. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ), po nastopu zastaranja pa le, če dolžnik pisno pripozna zastarano obveznost ali da zanjo zavarovanje (341. člen OZ).1 Zastarano obveznost tudi lahko prostovoljno veljavno izpolni (342. člen OZ), kar pa ne velja za prisilno poplačilo v posledici dejanj v izvršilnem postopku, kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje. Ustni sporazum po pojasnjenem nima učinka odpovedi zastaranju, zato v obravnavani zadevi, kjer je bil podan ugovor zastaranja, nima pomena.

8. Po pojasnjenem so neutemeljene tudi vse ostale pritožbene navedbe, ki gradijo na zmotnem izhodišču, da ima ustni dogovor lahko pravni učinek odpovedi zastaranju.

9. Glede stroškovne odločitve je ob odsotnosti konkretizirane graje sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

10. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Dolžnikov strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pravilno je razlikovati med pripoznavo pred (364. člen OZ) in po zastaranju (341. člen OZ). Prva je lahko brezoblična, po zastaranju pa mora biti pisna. VSM Sodba I Cpg 284/2013.