Jedro

Prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev. To pomeni, če je do spremembe prišlo, bi moral organ odločiti o višini zaprošenih sredstev iz prvotne vloge.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko št. 4300-76/2011/542 z dne 9. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo prijavo za projekt „A.“, vloženo v zvezi z javnim razpisom za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju Občine Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški potok in Kostel v letu 2011 in 2012 (Uradni list RS, št. 37/11, v nadaljevanju javni razpis).

Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je bil tožnik dopisom z dne 16. 9. 2011 pozvan na dopolnitev svoje vloge, v zvezi s čimer organ ugotavlja, da jo je dopolnil po vseh točkah poziva. Ker pa je bilo v njem izrecno navedeno, da se z dopolnitvijo ne sme spreminjati vrednost celotne investicije, tožnik pa je v dopolnitvi navedel skupno vrednost investicije 288.257,70 EUR namesto prvotnih 288.256,74 EUR, dopolnitev ni v skladu s pozivom. Upravni organ pojasnjuje, da so bili v uskladitvi poslovnega načrta, ki je bil posredovan z dopolnitvijo, iz predračunov vzeti drugi stroški kot v prvotni vlogi.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi morala biti namesto sklepa izdana odločba in da sklep ni vsebinsko obrazložen, zato njegov preizkus ni mogoč. Meni namreč, da je vložil popolno vlogo, zaradi česar ga toženka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev, če pa že, bi morala njegovo vlogo in dopolnitev obravnavati kot celoto. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka v popravljenem odgovoru na tožbo z dne 16. 1. 2012 pojasnjuje, da vloga ni bila popolna po vsebini, v pozivu pa je bilo izrecno navedeno, da se vsebina oz. predmet investicije in njena celotna vrednost ne smeta spremeniti. Sklicuje se na drugi odstavek 10. člena Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju Uredba). Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 10. člena Uredbe (Uradni list RS, št. 56/11) mora razpisna komisija v primeru, če ugotovi, da je vloga formalno nepopolna, prijavitelja pozvati na dopolnitev vloge. To stori le v primeru, če določenega dejstva ne more sama preveriti. Če prijavitelj v roku vloge ustrezno ne dopolni, komisija tako vlogo zavrže. Po drugem odstavku istega člena prijavitelj v dopolnitvi vloge med drugim ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev.

Kot je razvidno iz VII. točke javnega razpisa, je vloga popolna, če vlagatelj predloži v nadaljevanju taksativno naštete dokumente. Iz izpodbijanega sklepa sicer ni razvidno, katerega od omenjenih dokumentov tožnik ni priložil svoji prijavi na javni razpis, iz poziva za dopolnitev vloge z dne 16. 9. 2011, ki se nahaja v upravnih spisih, pa izhaja, da bi morala biti prijavi v skladu s sedmo alinejo 2.16 poglavja razpisne dokumentacije priložena še dolgoročna pogodba o najemu. Po ugotovitvah sodišča je ta določba razpisne dokumentacije identična sedmi alineji VII. točke javnega razpisa, ki določa, da mora vlagatelj v primeru, ko ni lastnik nepremičnine, kot dokazilo o lastništvu zemljišča oziroma objekta na(v) katerem se izvaja investicija, predložiti kopijo pogodbe o najemu in lastnikovo soglasje k predvideni investiciji.

Sodišče nadalje ugotavlja, da iz ostalih točk omenjenega poziva za dopolnitev ne izhaja, da bi toženka tožnika pozvala na predložitev manjkajočih dokumentov in s tem na dopolnitev formalno nepopolne vloge. V 2., 3. in 4. točki tretjega odstavka ga namreč poziva na vsebinsko spremembo njegove vloge (glede prijave t.i. upravičenih stroškov investicije) in s tem povezano zahtevo po predložitvi ustrezne dokumentacije, če bi se zaradi sprememb znižala na ta način predvidena višina sofinanciranja glede na tisto, ki je bila predvidena v prvotni vlogi.

Ker je nato upravni organ ugotovil in v izpodbijanem sklepu tudi navedel, da je vloga popolna, bi moral v skladu s prvim odstavkom 11. člena Uredbe opraviti strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceniti na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oz. razpisni dokumentaciji in nato pripraviti predlog prejemnikov (drugi odstavek), na podlagi katerega bi pooblaščena oseba sprejela obrazloženo odločitev (prvi odstavek 12. člena Uredbe).

Iz navedenih določb izhaja, da bi moralo biti tudi v obravnavanem primeru odločeno o tožnikovi popolni vlogi tako, da bi jo komisija strokovno pregledala in ocenila na podlagi razpisnih pogojev in meril, pri tem pa upoštevala že omenjeno prepoved iz drugega odstavka 10. člena Uredbe, da prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev. To pomeni, če je do spremembe prišlo, bi moral organ odločiti o višini zaprošenih sredstev iz prvotne vloge. Povedano drugače: v takem primeru je organ na podlagi razpisnih pogojev in meril dolžan ugotoviti, ali je zaprošena višina sredstev v skladu s pogoji javnega razpisa, med drugim, ali niso morebiti kot upravičeni stroški priglašeni tudi stroški, ki niso predvideni v II. točki javnega razpisa, razloge za neupoštevanje takih stroškov pa navesti v svoji odločbi.

Navedeno pomeni, da organ v obravnavani zadevi ne bi smel zavrniti prijave zgolj zaradi tega, ker je tožnik v nadaljevanju postopka spremenil višino zaprošenih sredstev, ampak bi moral odločiti v okviru prvotnega zahtevka. Zato ima tožnik prav, ko meni, da bi morala toženka po dopolnitvi njegovo vlogo obravnavati kot celoto.

Ker je sodišče ugotovilo, da so bila v zadevi storjene kršitve pravil postopka iz Uredbe, ki bi lahko vplivale na odločitev, je tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

V primeru, ko sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek poviša še za zahtevani 20 % DDV, torej za 70 EUR. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).