Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica je v tožbi uveljavljala dva tožbena zahtevka v obliki eventualne kumulacije. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek se opirata na različno pravno in dejansko podlago, pri čemer pa je bila v tožbi navedena le ena vrednost spora. V takšnem primeru je po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča revizija dovoljena le glede primarnega, ne pa tudi glede podrejenega zahtevka. Revizijsko je sporna le odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku in zato revizija ni dovoljena.
Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.
1. Toženka je vknjižena kot lastnica do celote na spornih nepremičninah. Po podatkih zemljiške knjige je bila vknjižba izvedena na podlagi zemljiškoknjižnega predloga toženke, ter v skladu z Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94), Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in 5. člena Dogovora o delitvi premoženja med M. in O. z dne 6. 3. 2001. Tožnica je v pravdi proti toženki uveljavljala primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. S primarnim zahtevkom je od toženke zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se lahko tožnica v zemljiški knjigi vknjižila kot izključna lastnica spornih nepremičnin. Podrejeni tožbeni zahtevek pa predstavlja izbrisno tožbo. V tožbi je navedena enotna vrednost spornega predmeta 10,000.000,00 SIT (41.729,26 EUR).
2. Sodišče prve stopnje je z odločbo P 3502/2006-I, dne 2. 4. 2009 zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, podrejeni tožbeni zahtevek pa je zavrglo, ker naj bi bila izbrisna tožba vložena po poteku prekluzivnega roka. Pritožbeno sodišče je z odločbo II Cp 3207/2009 dne 20. 1. 2010 zavrnilo tožničino pritožbo glede primarnega tožbenega zahtevka, ugodilo pa je njeni pritožbi glede podrejenega tožbenega zahtevka ter v tem delu razveljavilo prvostopenjsko odločbo in vrnilo zadevo v novo sojenje.
3. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek, pritožbeno sodišče pa je zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Sodba pritožbenega sodišča je sedaj predmet revizijskega preizkusa.
4. Tožnica je vložila revizijo zaradi „bistvene kršitve določbe pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava“. Toženka je odgovorila na revizijo in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora. V odgovoru je navedla, da je revizija prepozna in nasprotovala revizijskim trditvam.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Ne drži trditev respondenta o tem, da je revizija prepozna, saj je bila po podatkih sodnega spisa vložena v tridesetdnevnem roku iz prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
7. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Ker predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta mora tožnik po drugem odstavku 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
8. Tožnica je v tožbi uveljavljala dva tožbena zahtevka v obliki eventualne kumulacije. Primarno je zahtevala, da ji toženka izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi se tožnica lahko vknjižila kot lastnica spornih nepremičnin. Za primer, da bi bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen, pa je tožnica uveljavljala izbrisno tožbo. Primarni in podrejeni tožbeni zahtevek se opirata na različno pravno in dejansko podlago, pri čemer pa je bila v tožbi navedena le ena vrednost spora. V takšnem primeru je po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča(1) revizija dovoljena le glede primarnega, ne pa tudi glede podrejenega zahtevka. Revizijsko je sporna le odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku in zato revizija ni dovoljena.
9. Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo na podlagi določb 377. člena ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev tožničinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP). Zavrnitev stroškovnega predloga toženke ima podlago v prvem odstavku 155. člena ZPP.
Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah II Ips 259/2005, II Ips 519/2005, II Ips 865/2006, II Ips 611/2009 in II Ips 861/2009.