Jedro

Oseba, v korist katere je predmet (konkretno denar) položen, sme predlagati, da se ji predmet izroči tako, da se izroči njenemu pooblaščencu oz. konkretno denar nakaže na njegov fiduciarni transakcijski račun.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tretji odstavek izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da se znesek 8.733,20 EUR sprejme v sodni depozit na račun Okrožnega sodišča v Celju v korist nasprotne udeleženke, da je nasprotna udeleženka dolžna v roku 5 let od pravnomočnosti sklepa prevzeti deponirana denarna sredstva, sicer pravica do dviga zastara in denarna sredstva pripadejo državi, da se plačilo zneska 8.733,20 EUR izvrši na fiduciarni račun pooblaščenca nasprotne udeleženke, odprt pri B. V. d.d., A. v Š., v roku 3 dni po pravnomočnosti sklepa ter da takso v višini 25,00 EUR in depozitno takso v višini 410,00 EUR krije predlagateljica Zoper odločitev v uvodoma navedenemu sklepu, da se plačilo zneska 8.733,20 EUR izvrši na fiduciarni račun pooblaščenca nasprotne udeleženke v roku 3 dni po pravnomočnosti tega sklepa, se je pritožila predlagateljica. V pritožbi navaja, da se je predlagateljica po izdaji sklepa oglasila pri nasprotni udeleženki, ki ji je na vprašanje, če je na pooblastilu odv. A. H. za sprejem depozita njen podpis, kategorično odvrnila, da odvetnika ne pozna in da ni v zadnjem letu podpisala nobenega pooblastila. Iz tega razloga predlagateljica domneva, da je pooblastilo ponarejeno. Če je ponarejeno, pa sodišče ne sme izvršiti prenosa denarja na njegov fiduciarni račun. Predlagateljica predlaga, da pritožbeno sodišče pozove odv. A. H., da predloži pismo, s katerim mu je nasprotna udeleženka poslala pooblastilo in vsebino pisma, s katerima ga je pooblastila za izvršitev sprejema depozita na njegov račun. Predlagateljica predlaga, da se izpodbijani 3. odstavek sklepa razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavo prvostopenjskemu sodišču z nalogom, da naj pristnost podpisa J. G. potrdi z njenim zaslišanjem ali pa z izvedenskim mnenjem grafologa.

Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo meni, da je pritožba nedovoljena, podredno pa neutemeljena. Navaja, da so izmišljene trditve predlagateljice, da naj bi se po izdaji sklepa oglasila pri nasprotni udeleženki in jo spraševala o pristnosti podpisa na pooblastilu. Če bi bilo to res in bi bila nasprotna udeleženka predlagateljico res pripravljena osebno sprejeti, potem tega postopka sploh ne bi bilo, ker bi predlagateljica denar preprosto izročila nasprotni udeleženki. Zato predlagateljica teh trditev niti ne skuša z ničemer dokazati. Stranki sta namreč v hudem osebnem sporu, zaradi česar nasprotna udeleženka ne želi imeti nikakršnega stika s predlagateljico ali člani njene družine, katerih se zaradi številnih izrečenih groženj zelo boji. To izkazujejo tudi same navedbe v predlogu za sprejem depozita, da nasprotna udeleženka denarja od predlagateljice in njenih sorodnikov ne želi sprejeti. Nerazumno bi bilo tako verjeti, da bi nasprotna udeleženka predlagateljici sedaj pojasnjevala okoliščine njenega razmerja s pooblaščencem. Nasprotna udeleženka navaja, da suma o ponarejenosti pooblastila ne bi smel postavljati noben razumen človek tudi zato, ker je pooblaščenec nasprotne udeleženke ob vložitvi pooblastila in odgovora na predlog predlagateljice priložil tudi kopijo poziva sodišča na odgovor na predlog, kopijo predloga z žigom sodišča in kopijo sodne kuverte, s katero je sodišče poslalo pisanje nasprotni udeleženki v Nemčijo. Predlagateljica želi zgolj še nadalje šikanirati nasprotno udeleženko in zavlačevati dejanski prejem dolgovanega zneska. To izhaja tudi iz tega, da predlagateljica sicer pravici zastopanja nasprotne udeleženke po pooblaščencu ne oporeka, saj zoper prvo in drugo točko (prav: odstavek) izreka sklepa pritožbe sploh ni vložila. Pritožba je nedovoljena, ker jo je vložila oseba brez pravnega interesa. Sklep sodišča o tem, na kakšen način se bo v sodni depozit sprejeti denar izplačal nasprotni udeleženki namreč v ničemer ne posega v pravice in interese predlagateljice. Nasprotna udeleženka zato predlaga, da se pritožba zavrže kot nedovoljena, podredno pa zavrne kot neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica v pritožbi ni navedla razloga, iz katerega se sme sklep izpodbijati (I. odst. 338. v zvezi s I. odst. 366. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP), zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v skladu z določbo II. odst. 350. čl. v zvezi s I. odst. 366. čl. ZPP in 37. čl. ZNP, kar pomeni, da je pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke II. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava .

Pritožbeno je izpodbijan sklep sodišča o izročitvi deponiranega predmeta, izdan na podlagi II. odst. 174. čl. v zvezi s 175. čl. ZNP. Po 174. čl. Sodišče povabi osebo, kadar je depozit položen v korist določene osebe, da se izjavi o depozitu. Če pozvana oseba izjavi, da sprejme deponirani predmet, sodišče s sklepom odloči, da se ji predmet izroči. V sklepu o izročitvi morajo biti navedeni podatki o osebi, ki se ji deponirani predmet izroči, o predmetu depozita, načinu izročitve, rok v katerem je potrebno predmet prevzeti, in opozorilo glede zastaranja pravice do dviga depozita. V sklepu se navedejo tudi stroški, ki so nastali v zvezi z depozitom in kdo jih je dolžan trpeti. Pred izdajo sklepa o izročitvi deponiranega predmeta pa mora sodišče nedvomno ugotoviti, da je oseba, ki se prijavi sodišču, oseba, pooblaščena za prevzem predmeta.

Pritožbeno sodišče se ne strinja z nasprotno udeleženko, da je pritožba nedovoljena. Glede na določilo 309. čl. Obligacijskega zakonika, da sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik, mora imeti dolžnik pravico do seznanitve z odločitvijo sodišča, pod katerimi pogoji se položena stvar izroči upniku. Zato je vsekakor izkazan predlagateljičin (dolžničin) pravni interes za pritožbo. Pravni interes za pritožbo zoper sklep o izročitvi pa izhaja tudi iz same obvezne vsebine sklepa o izročitvi deponiranega predmeta, in sicer da se v sklepu navedejo tudi stroški, ki so nastali v zvezi z depozitom in kdo jih je dolžan trpeti (III. odst. 174. čl. ZNP). V konkretnem primeru dolžnik v predlogu ni postavil pogojev, kar pa ne pomeni, da zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o izročitvi. Pritožbeno sodišče glede na obrazloženo pritožbe ni zavrglo. Odločitev o zavrnitvi pritožbe pa je sprejelo, potem ko se je prepričalo, da je pooblaščene nasprotne udeleženke vlogi z dne 13. 5. 2010, v kateri je kot pooblaščenec nasprotne udeleženke sporočil, da nasprotna udeleženka deponirani predmet sprejema in predlaga, da se ji izroči z nakazilom na fiduciarni transakcijski račun pooblaščenca oziroma podredno na roke pooblaščenca, priložil fotokopije predloga za sprejem denarja v sodni depozit, poziva sodišča nasprotni udeleženki z dne 1. 4. 2010, sodne kuverte, v kateri je bil poziv, in pooblastilo nasprotne udeleženke. Iz slednjega izhaja, da je nasprotna udeleženka pooblastila odvetnika A. H. za zastopanje v zadevi Okrajnega sodišča v Šentjurju opr. št. N 1/2010 in za sprejem položenega denarja na fiduciarni transakcijski račun odvetnika A. H. oziroma s strani odvetnika osebno. Glede na navedbe nasprotne udeleženke v vlogi z dne 13. 5. 2010, vsebino pooblastila in navedene fotokopije – priloge vloge, se sodišču prve stopnje ni mogel poroditi noben dvom o tem, ali se je sodišču prijavila pozvana oseba – nasprotna udeleženka. Na podlagi navedenega je lahko le sklepalo, da se je prijavila nasprotna udeleženka, ki je izrazila voljo, da se ji predmet depozita - denar - izroči na način, da se nakaže na fiduciarni transakcijski račun njenega pooblaščenca oziroma njemu osebno. Predlagateljičin predlog, da naj pritožbeno sodišče pozove odvetnika A. H., da predloži pismo, s katerim mu je nasprotna udeleženka poslala pooblastilo in vsebino pisma, s katerim ga je pooblastila za izvršitev sprejema depozita na njegov račun, ni utemeljen, saj za kaj takega sodišče nima zakonske osnove. Po III. odst. 97. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP lahko sodišče, če dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, le s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Tak dvom se upravičeno glede na obrazloženo ni porodil prvostopenjskemu sodišču, v pristnost pooblastila, s katerim je nasprotna udeleženka natančneje določila pravice odvetnika, tako da ga je pooblastila za sprejem položenega denarja, pa ne dvomi niti drugostopenjsko sodišče. S pritožbenimi navedbami, ki jih je nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo kategorično zanikala, pa predlagateljica pritožbenega sodišča ni uspela prepričati v nasprotno. Pa tudi sicer, če bi držale navedbe v pritožbi, bi lahko nasprotna udeleženka v skladu z določilom 93. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP izjavo pooblaščenca v vlogi spremenila ali preklicala, prav tako bi lahko preklicala pooblastilo odvetniku, pa tega ni storila. Odločitev sodišča prve stopnje o izročitvi stvari iz depozita je glede na obrazloženo materialnopravno pravilna.

Ker se pritožbene navedbe niso izkazale za utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP ter 37. čl. ZNP).

Nasprotna udeleženka z navedbami v odgovoru na pritožbo ni pripomogla k njeni rešitvi, zato so priglašeni stroški nepotrebni in jih mora sama kriti (I. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 155. čl. ZPP in 37. čl. ZNP).