Jedro

V pravdi za zvišanje preživnine med razvezanima zakoncema je sodišče pri odločanju vezano na načelo dispozicije strank, izraženo v prvem odstavku 2. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta vtoževala zvišanje preživnine razvezanemu zakoncu, določeno s sodbo na podlagi pripoznave Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota na Ptuju, opr. št. P 312/93 z dne 31.05.1993 na znesek 11.800,00 SIT, ki je bila večkrat valorizirana z odločbo CSD, nazadnje z odločbo št. 571-49/93-3 z dne 23.04.2003 na 31.261,00 SIT.

Tožeča stranka je tako zvišanje preživnine vtoževala od zneska 31.261,00 SIT na znesek 100.000,00 SIT mesečno od dneva izdaje sodne odločbe dalje. O stroških pravdnega postopka prvostopno sodišče s sodbo ni odločilo in je pod točko II izreka sprejelo odločitev, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom.

Proti navedeni sodbi se pritožuje tožeča stranka.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, njen pooblaščenec pa zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Tožnica v pritožbi smiselno uveljavlja razveljavitev izpodbijane sodbe, njen pooblaščenec pa predlaga "naj sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v nov postopek prvemu sodišču".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi z izvajanji pritožb tožeče stranke, da tožeča stranka ne vtožuje zvišanje preživnine od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe dalje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da takim izvajanjem pritožbe ni pritrditi.

Tožeča stranka je namreč v pripravljalni vlogi z dne

20.09.2004 (l. št. 198) postavila tožbeni zahtevek na zvišanje preživnine v znesku 100.000,00 SIT od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe dalje, kot pravilno tudi ugotavlja prvostopno sodišče. V pravdi za zvišanje preživnine med razvezanima zakoncema je sodišče pri odločanju vezano na načelo dispozicije strank, izraženo v prvem odstavku 2. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki določa, da sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Tako pa se pritožbena izvajanja, da bi moralo sodišče o zvišanju preživnine odločati "za nazaj", od trenutka, ko je bila vložena tožba, pokažejo kot brezuspešna.

Glede na postavljen zahtevek, in sicer na zvišanje preživnine od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe dalje, pa je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno postopalo, ko je presojalo spremenjene okoliščine tako na strani tožeče, kot tožene stranke na dan izdaje prvostopne sodbe glede na razmerje v času določitve preživninske obveznosti z že navedeno sodno odločbo v letu 1993. Taka presoja spremenjenih okoliščin je tudi v skladu z 82.č členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR.

Pri taki presoji pa je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo:

-da se je pri tožnici zdravstveno stanje zaradi starosti in tudi zaradi poškodbe ramena poslabšalo, zaradi česar je tudi njena delovna sposobnost od leta 1993 znižana za 20 odstotkov; -da je bila tožnica že v letu 1993, kot tudi leta 2006, ko je bila izdana prvostopna sodba, brez zaposlitve in slabega zdravja, ter da je živela in še sedaj živi v gospodinjstvu s sinovoma ter materjo. Pri tem pa ni sporno, da sta sedaj že oba polnoletna in se sposobna sama preživljati; -da tožnica sedaj prejema socialno pomoč v znesku nekaj nad 46.000,00 SIT, česar pa v letu 1993 tožnica ni bila deležna. Enako kot leta 1993 pa tožnica tudi v letu 2006 lahko, kolikor zmore, pomaga in dela na kmetiji matere, s katero sicer skupaj živi; -da je toženec za razliko od leta 1993, ko je bil redno zaposlen in mesečno zaslužil 1.606,69 EUR, sedaj invalidsko upokojen (60 % invalidnost) in prejema mesečno invalidsko pokojnino v znesku 1.224,06 EUR, pri čemer toženec živi v Republiki Nemčiji; -da toženec ni več dolžan plačevati preživnine za svojega sina, ker je ta polnoleten in lahko skrbi sam zase.

Po pravilni ugotovitvi navedenih okoliščin je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da so se sicer razmere na strani tožnice zaradi poslabšanja zdravja in s tem povezane delovne in pridobitne sposobnosti poslabšale (20 % zmanjšanje), vendar so se tudi okoliščine, ki vplivajo na zmožnosti zavezanca - toženca, poslabšale (invalidnost, znižanje mesečnih prejemkov - invalidska pokojnina). Po taki pravilni presoji pa je prvostopno sodišče pravilno razsodilo, da zaradi spremenjenih potreb tožnice zaradi zmanjšanja pridobitne sposobnosti in zaradi hkratnih sprememb (zmanjšanju) zmožnosti zavezanca - toženca, ni pogojev za zvišanje preživninske obveznosti po 82.č členu ZZZDR.

Take popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja ter pravilne uporabe materialnega prava pa pritožbena izvajanja ne morejo v ničemer spremeniti in zato je pritožbeno sodišče o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.