Jedro

S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Zato sodišče prve stopnje tudi v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju istega sodišča II D 205/2004 z dne 14.3.2006, ugotovilo obseg dodatne zapuščine, ki jo je na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju dodelilo zapustničinemu bratu F. J. do celote.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila M. T., brez navedbe pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga, smiselno pa predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da pokojna ni imela dostopa v hišo, katero je smela po sklepu sodišča uporabljati. V zadevi II D 710/2001 je A. J. vložila pritožbo dne 10.7.2002. Na razpravi na sodišču dne 7.1.2003 je podala izjavo, da je bil spregledan sklep o dosmrtnem bivanju v hiši. A. je pritožnico in njeno mamo prosila naj ji pomagata, da bo spet lahko šla v hišo. Ko so do hiše prispele, je bila na njej zamenjena ključavnica, zato je pritožnica A. J. odpeljala na dom k svoji materi, nato pa jo je pritožničin brat odpeljal v njeno stanovanje v Ljubljano. Čez nekaj dni jo je pritožnica poklicala k sebi v Ljubljano, kjer je imela lastnoročno napisan in podpisan dokument. V izpodbijanem sklepu sodišče navaja, da je brez datuma. Pri notarju 30.7.2002 overjen dokument z njenim podpisom, pa se v sklepu o dedovanju ne omenja. F. J.ml., je pobral vse kmetijsko orodje s kmetije, M. J. pa se je nasilno vselila 25.12.2001. Ker si je A. J. želela v svoj dom, je pritožnica odšla k M. J. v službo po ključ od hiše, ki pa ga ni dobila, slišala je le psovke in grde besede. Sodišče sprašuje, zakaj je morala na podlagi št. II D 710/2001 z dne 9.7.2009 plačati 410,50 EUR. Sprašuje tudi, zakaj ni bila oporoka, ki se navaja v sklepu, priglašena na zadnji obravnavi. V mesecu avgustu 2003 je A. J. zbolela, takrat bi morala pritožnico poklicati in ji vrniti denar, saj se je z njo trudila več let. Kako je A. J. pristala v hiši T., pritožnici ni jasno. M. J. zavestno uničuje hišo v kateri živi od 25.12.2001. Prilaga dokumentacijo, tudi dokumente za povračilo stroškov.

3. Na pritožbo sta odgovorila dedič (zapustničin brat) F. J., ki je predlagal zavrnitev pritožbe in zapustničina sestra (mati pritožnice) M. K., ki je s pritožbo soglašala. Odgovor na pritožbo sta poslali tudi M. J. in A. J. ki pa nista stranki tega postopka, zato njunih vlog pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba v pretežni meri nerazumljiva. Kot bi bilo razbrati, opisuje predvsem dogodke v zvezi z zapuščinskim postopkom po pokojnem zapustničinem bratu I. J. (umrlem pred zapustnico, brez potomcev). Razumeti bi bilo še, da je bila oporoka, brez datuma, razglašena 9.3.2011 (v korist pritožnice), zapisana nekaj dni po 7.1.2003. Glede te oporoke se tudi sprašuje, zakaj ni bila razglašena na zadnji obravnavi. V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev preizkusilo po uradni dolžnosti, pri čemer je pazilo na bistvene kršitve določb postopka kot jih predvideva drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu, v zvezi s preizkusom v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, je ugotovilo, da je pritožba neutemeljena.

6. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Zato sodišče prve stopnje tudi v primeru, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD). V konkretnem zapuščinskem postopku, je bil z že pravnomočnim sklepom o dedovanju z dne 14.3.2006, za edinega dediča (na podlagi oporoke) proglašen zapustničin brat F. J. Glede na zgoraj navedeno je naknadno najdeno premoženje (zapuščino po pok. zapustničinem (in dedičevem) bratu I. J.) sodišče prve stopnje pravilno dodelilo prvotnemu dediču, zapustničinemu bratu F. J. (prvi odstavek 221. člena ZD).

7. Pravilno je sodišče prve stopnje ravnalo tudi z oporoko pokojne, brez datuma, ki jo je več kot tri leta po pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 14.3.2006, sodišču predložila pritožnica, zapustničina nečakinja M. T. (hči zapustničine sestre M. K.). Zakon o dedovanju tudi za ta primer (ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka), določa, da zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč oporoko razglasi, o razglasitvi obvesti prizadete osebe in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi (222. člen ZD).

8. Glede na povedano je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju dodatno zapuščino v celoti dodelilo dediču proglašenemu s prvotnim sklepom o dedovanju. Pritožbene trditve, ki pojasnjujejo datum nastanka oporoke, na pravilnost odločitve ne morejo vplivati. Sporna oporoka (brez datuma), v korist pritožnice, je bila zapuščinskemu sodišču v zapuščinskem postopku po A.J., predložena šele več kot tri leta po izdaji sklepa o dedovanju z dne 14.3.2006, zato je sodišče prve stopnje z njo pravilno postopalo v skladu z določbo 222. člena ZD. Pravice iz te oporoke bo morala pritožnica uveljavljati v pravdi, kot ji je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

9. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in dodatni sklep o dedovanju potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).