Jedro

Sodišče prve stopnje niti ni navedlo, na katerega od prekinitvenih razlogov je oprlo svojo odločitev, konkurenca več predlogov za začetek stečajnega postopka pa se ne uvršča k nobenemu. V takih primerih je treba smiselno uporabiti pravila o združitvi pravd (prvi odstavek 300. člena ZPP), pri tem pa paziti na to, da se dolžniku zagotovi možnost izjavljanja o različnem procesnem gradivu vsakega od predlagateljev, in ker se na uvedbo stečajnega postopka navezujejo pomembne pravne posledice (gl. pravila o obdobju izpodbojnosti pri izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, 269. člen ZFPPIPP), da je ob morebitnem začetku stečajnega postopka jasno, na podlagi katerega od predlogov je bila ta odločitev sprejeta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Upnica se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje prekinilo postopek odločanja o njenem predlogu z dne 21. 3. 2025 za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom do pravnomočne odločitve o enakem zgodnejšem predlogu upnice A., d. o. o., ki se vodi pod opravilno št. St 000/2025.

2.Pritožba je utemeljena.

3.V postopkih zaradi insolventnosti se skladno s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) subsidiarno smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Uporaba pravil ZPP o prekinitvi postopka tako ni izključena, smiselno pa je, da je prekinitev po odredbi sodišča v insolvenčnih postopkih izjema zaradi njihove zapovedane hitrosti (48. člen ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje niti ni navedlo, na katerega od prekinitvenih razlogov je oprlo svojo odločitev, konkurenca več predlogov za začetek stečajnega postopka pa se ne uvršča k nobenemu (podobna je prekinitvenemu razlogu zaradi nesmotrnosti sočasnega reševanja predhodnega vprašanja, ki že zaposluje drugo sodišče kot glavno vprašanje in je tam tudi že blizu rešitvi ali sicer lažje rešljivo; procesna situacija še bolj spominja na litispendenco, tj. soobstoj več postopkov med istimi strankami o isti stvari, kar pa se po ZPP ne izteče v prekinitev postopka). V takih primerih je treba smiselno uporabiti pravila o združitvi pravd (prvi odstavek 300. člena ZPP), pri tem pa paziti na to, da se dolžniku zagotovi možnost izjavljanja o različnem procesnem gradivu vsakega od predlagateljev, in ker se na uvedbo (tj. na dan vložitve predloga za začetek) stečajnega postopka navezujejo pomembne pravne posledice (gl. pravila o obdobju izpodbojnosti pri izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, 269. člen ZFPPIPP), da je ob morebitnem začetku stečajnega postopka jasno, na podlagi katerega od predlogov je bila ta odločitev sprejeta (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 129/2016 z dne 2. 3. 2016, 8. točka obrazložitve, in Franc Seljak: Subsidiarna uporaba ZPP v stečajnem postopku, Pravosodni bilten, št. 2/2016, str. 112).

4.Na podlagi smiselno uporabljenih 3. točke 365. člena in prvega odstavka 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 48, 121, 235, 269 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 300, 300/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.