Jedro

Pri določitvi višine predujma za izvedenca - cenilca je potrebno izhajati iz merili za določitev nagrade, ki jo opredeljuje Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagateljev za sodno ureditev meje z dne 15. 10. 2013 šteje za umaknjenega in se nepravdni postopek ustavi. Odločilo je še o stroških, ki so nastali do izdaje sedaj izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da bi predlagatelj moral založiti predujem v znesku 5.000,00 EUR v določenem roku ali predlagati in dokazati, da izpolnjuje pogoje za obročno odplačevanje predujma, kar bi mu nato sodišče omogočilo s posebnim sklepom. Ker predlagatelj predujma v znesku 5.000,00 EUR ni plačal v roku, ki mu ga je določilo sodišče se na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) šteje, da je predlog umaknil. Sodišče je namreč brez izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke ne more odločiti o predlogu za sodno ureditev meje, v tem primeru štirih povsem ločenih mej. O stroških nepravdnega postopka je odločilo na podlagi petega odstavka 35. člena ZNP, po katerem mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj po svojih pooblaščencih. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka, ker ni sledilo navodilom sodišča druge stopnje, ki so bila izražena v sklepu Cp 343/2014. Prvostopno sodišče ni pozvalo predlagatelja na plačilo predujma, temveč je ponovno odločilo enako kot v prvem razveljavljenem sklepu. Po mnenju pritožbe je izvedenec M. M. previsoko ocenil stroške za delo. Neresnična je trditev sodišča, da gre za zahteven teren oziroma zahtevano urejanje meje. Nepremičnine so res hribovsko ležeča zemljišča, vendar so vsa zemljišča oddaljena od stanovanjske hiše obeh udeležencev postopka v zračni liniji manj kot 100 metrov. Meje so pretežno ravne. Najdaljša meja, ki se nahaja v neposredni bližini stanovanjske hiše nasprotnih udeležencev, teče po sorazmerno ravnem zemljišču in meri okoli 100 metrov. Prvostopno sodišče si je vse meje že ogledalo v pravdnem postopku, saj teče med strankami pravdni postopek po 99. členu SPZ. V pravdnem postopku je že bil angažiran izvedenec M., ki se je vse meje že ogledal in podajal že določena stališča, ki jih je pridobil na podlagi podatkov katastra in z ogledom strank in sodišča na terenu samem. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbe povsem nekritično in nekonkretizirano zapisalo, da se pobirajo predujmi v nekoliko višjem znesku. Po mnenju pooblaščencev je zahtevani znesek 5.000,00 EUR enormno visok znesek. Nadalje navaja, da se predlagajoča stranka ne bo spuščala v posamezne postavke, ki jih je sodišče navedlo in glede katerih se je predlagajoča stranka že opredelila, saj niso v skladu s pravilnikom in ne zasledujejo namena določitve višine predujma. Sodišče prve stopnje je v previsokem znesku ocenilo materialne stroške ter stroške pomožnih delavcev. Predlagatelj nato navaja, da se ne bo opredeljeval do predujma, ki je bil založen v postopku N 35/2008 in v zadevi N 32/2012. Predlagajoča stranka na koncu prvostopnemu sodišču očita kršitev postopkovnih pravil, kršitev Pravilnika, Ustave RS, v posledici katerih predlagatelju ne bi smelo sodišče odreči sodne poti, to je sodne ureditve meje. Predlagatelj se pritožuje tudi na odločitev o stroških postopka. Teh stroškov ni povzročil predlagatelj po svoji krivdi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je skladno z napotkom višjega sodišča korektno prikazalo potreben znesek predujma ob uporabi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Sodišče je ugotovilo, da gre za urejanje mej na štirih različnih lokacijah, da gre za velike površine, kar je razvidno tudi iz priloge C 1, katera je bila glede na pojasnilo sodišča prve stopnje tudi vročena predlagatelju. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bo potrebno opraviti najmanj po tri celodnevne naroke, pri katerih bo ves čas navzoč tudi izvedenec in njegov pomočnik, ki ima prav tako pravico do plačila za opravljeno delo. Sodišče druge stopnje se strinja z oceno višine predujma, katero je sodišče prve stopnje opravilo v obrazložitvi svoje odločitve. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je napravilo ob uporabi Pravilnika oceno potrebnih stroškov in je pri tem pravilno zavzelo stališče, da bo pripadlo cenilcu za študij spisa 46,00 EUR, kar je v skladu z 48. členom Pravilnika, za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije za štiri različne lokacije po 92,00 EUR, kar je v skladu z 49. členom Pravilnika, potrebna bo priprava na ustno podajanje mnenja na naroku, kar znaša 92,00 EUR ob uporabi 52. člena Pravilnika, potreben ogled štirih spornih meja ter podaja mnenja o mejah, glede na katastrske podatke, potrebno bo označevanje pokazanih mej na naroku v višini 350,00 EUR, kar je v skladu z drugim odstavkom 52. člena Pravilnika po katerem bo navzočnost na naroku po 120,00 EUR, kar je v skladu s tretjim odstavkom 52. člena Pravilnika, potovanje na narok in nazaj 3 x po 60,00 EUR, kar je v skladu s četrtim odstavkom 52. člena Pravilnika, potrebni materialni stroški, to so stroški pomožnega delavca za trikraten prihod na narok po 300,00 EUR, kar je v skladu s prvim odstavkom 45. člena Pravilnika, potrebna bo pisna izdelava štirih izvedenskih mnenj - elaboratov - zelo zahtevnih, saj gre za hribovit teren, za gozd, gre za štiri povsem ločene mejne črte, kar bo zahtevalo strošek 4 x po 414,00 EUR, kar vse je v skladu z 51. členom Pravilnika, potrebni bodo ostali materialni stroški, kar vse je določeno v postopku za ureditev meje za vsako parcelo, ki jo določa ali se dotika meje, ki se bo uredila ter bo zato potreben material - mejniki, kar znaša okoli 1.500,00 EUR po prvem odstavku 45. člena Pravilnika, kilometrine za prihode na naroke v znesku približno 50,00 EUR, kar je v skladu s petim odstavkom 41. člena Pravilnika ter ostali materialni stroški v višini 15 % od nagrade okoli 353,00 EUR. Skupno je sodišče izračunalo znesek 4.619,00 EUR, kateremu pa je potrebno prišteti še prispevke za zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje ter potne stroške sodišča za minimalni trikratni prihod na kraj naroka. Iz tega izhaja pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil naložen predujem v znesku 5.000.00 EUR določen v zelo primernem znesku ter da bo natančen obseg dela znan šele, ko bo celotno obsežno in zahtevno delo na terenu dejansko tudi opravljeno. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določa v členih 48 do 53 za posamezna opravila nagrado glede na zahtevnost oziroma obseg izvedenskega opravila, nagrada za določeno izvedensko opravilo je tako določena v razponu. Glede na metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja, ki se podaja po četrtem odstavku 47. člena Pravilnika je določeno, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrsto zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Zato je potrebno v konkretni zadevi pri vrednotenju izvedenine upoštevati obsežnost dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, številčnost zastavljenih vprašanj sodišča prve stopnje ter da gre v konkretnem primeru za zahtevno mnenje, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da bo izvedenec upravičen do nagrade v skladu s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pri odločanju o odmeri nagrade ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim izvedenskim mnenjem oziroma cenitvijo ali ne, pomembno je le, da izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi opravi. Pri vrednotenju zahtevnosti izvedenskega mnenja morajo sodišča ob upoštevanju kriterijev uvrstiti - ovrednotiti konkretno zadevo kot manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno. Sodišče prve stopnje ni delo izvedenca opredelilo kot izjemno zahtevno, temveč le kot zelo zahtevno, kar je sprejemljivo tudi za sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje se zato strinja z oceno sodišča prve stopnje o višini postavljenega predujma, saj je sodišče prve stopnje to obširno in materialno pravno pravilno obrazložilo v točki 9 obrazložitve svojega sklepa. Sodišče prve stopnje brez izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke ne bo moglo odločiti o predlogu za sodno ureditev, v tem primeru štirih povsem ločenih mej. Predlagatelj je imel možnost, ko je izvedel za višino predujma, da zaprosi za obročno odplačevanje predujma, kar bi mu lahko sodišče omogočilo s posebnim sklepom, prav tako bi se lahko poslužil postopka za brezplačno pravno pomoč in zato ni mogoče govoriti, da je z odmero predujma bila kršena predlagatelju pravica do sodnega varstva iz 22. člena Ustave RS.

5. Ker je sodišče prve stopnje sledilo navodilom sodišča druge stopnje, podanih v sklepu Cp 343/2014 z dne 28. 8. 2014 je ustrezno materialnemu pravu določilo višino predujma, pri čemer je upoštevalo vse kriterije iz Pravilnika, zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. Neutemeljena je tudi pritožba glede stroškovne odločitve sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavzelo stališče, da mora na podlagi petega odstavka 35. člena ZNP udeleženec, ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo, je odločitev sprejeta v točki II. izreka pravilna. Ker se zaradi neplačanega predujma za izvedenca geodetske stroke šteje, da je predlog predlagatelja umaknjen, je tako pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je na strani predlagatelja razlog, da so nasprotnima udeležencema nastali določeni stroški v tem nepravdnem postopku na prvi stopnji in to brez, da bi prišlo do ureditve pravnih razmerjih med udeleženci. Zato mora predlagatelj potrebne stroške tega nepravdnega postopka povrniti nasprotnima udeležencema. Po višini pritožba stroškov ne izpodbija.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.