Jedro

Če upravni organ na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije državljanu druge republike, za katerega ugotovi, da je storil kaznivo dejanje umora, je ta odločitev v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje navedena zakonska določba.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka z izpodbijano odločbo ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik zaprosil za državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91-I in 38/92). V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona, da pa so podani razlogi iz 3. odstavka 40. člena tega zakona za izdajo negativne odločbe. Tožnik je bil namreč s sodbo temeljnega sodišča obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja po členu 46/II-I kazenskega zakona Republike Slovenije na kazen 14 let zapora. Sedaj se nahaja na prestajanju navedene zaporne kazni. Zaradi navedenega bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red.

Tožnik v tožbi navaja, da ni nevaren za okolje in za Republiko Slovenijo. Z državljani Slovenije nikoli ni imel nobenih konfliktov. Umoril je Srbe iz rojstnega kraja v Srbiji. Veliko je pretrpel v zakonu in po razvezi. Če bi sodišče vedelo resnico, bi bil sedaj na prostosti. Navaja še, da je delovni invalid, da je bolan in da se mu je bolezen v zaporu poslabšala. V Srbiji nima ničesar, njegova domovina je Slovenija. Prosi sodišče za ugodno rešitev njegove vloge za pridobitev državljanstva.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS). Po tej določbi se lahko osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije iz 1. odstavka 40. člena navedenega zakona, zavrne vloga za pridobitev državljanstva, če so podani razlogi iz 8. točke 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Navedena zakonska določba daje organu pravico, da po ugotovitvi razlogov iz 8. točke 10. člena zakona odloča po prostem preudarku. To pravico je tožena stranka v obravnavanem primeru tudi uporabila, ko je ugotovila, da bi tožnikov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije glede na to, da je storil kaznivo dejanje umora, predstavljal nevarnost za javni red.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik storil kaznivo dejanje umora, za katero je bil s pravnomočno sodbo obsojen na kazen 14 let zapora. Glede na navedeno sodišče nima podlage za dvom o tem, da je tožena stranka v obravnavanem primeru odločila v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki ji ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).