Jedro

Ker je revident storil več prekrškov s področja javnega reda in kot samostojni podjetnik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar predstavlja prekršek na področju davčnega poslovanja, je pravilna domneva upravnega organa, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije in zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Izola, št. 214-533/2011 z dne 15. 11. 2012, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 2141-140/2012/2 (1312-03) z dne 8. 3. 2013. Prvostopenjski organ je revidentu, državljanu Srbije, zavrnil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve in dela v Republiki Sloveniji (1. točka izreka) in odločil, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 15 dni od dokončnosti te odločbe (2. točka izreka). Tožena stranka je revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijane odločbe. Revident je kršil pravni red Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) s tem, ko je storil več prekrškov zaradi kršitve prepovedi približevanja, dva prekrška zoper javni red in mir ter ni imel poravnanih davčnih obveznosti kot samostojni podjetnik posameznik. Navedeno kaže na to, da se revident ne bo podrejal pravnemu redu RS, kar prestavlja razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje (ali za podaljšanje prebivanja) po določbi pete alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2).

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z izpolnjevanjem pogoja po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Meni, da neplačevanje prispevkov in davkov ne more biti podlaga za domnevo, da se tujec ne podreja pravnemu redu, ob tem, da ne gre za okoliščine, ki bi kazale na to, da se tujec skušal naklepno izogniti plačilu, temveč je razlog za davčni dolg le začasno slabo finančno stanje. Zatrjuje, da je izkazal pripravljenost za poplačilo davčnega dolga. Stališče, da je neplačilo davkov tujcev zavrnili razlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave RS, saj za neplačevanje dajatev državljanov RS niso predvidene nobene posebne sankcije, razen obveznosti plačila. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo, zakaj storjeni prekrški in okoliščine, v katerih so bili storjeni, zadostujejo za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbi ugodi, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Tožena stranka na revizijo ni obrazloženo odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Glede na okoliščine obravnavanega primera je Vrhovno sodišče dovolilo revizijo na navedeni zakonski podlagi, saj se po lastnem zatrjevanju revident v Srbijo nima kam vrniti, ker naj bi bila njegova hiša porušena, v Sloveniji pa s svojim zaslužkom tudi pomaga preživljati partnerico in mater.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, na katero je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje, in na katero je Vrhovno sodišče vezano na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1, izhaja: da je bil dne 5. 6. 2010 revidentu odrejen ukrep prepovedi približevanja bivši partnerki M. C.; da je revident večkrat kršil prepoved približevanja, zaradi česar so mu bile izdane odločbe o prekršku dne 5. 6. 2010, 7. 6. 2010, 8. 6. 2010, 19. 6. 2010; da so bile revidentu zaradi nasilnega in predrznega vedenja na podlagi 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru izdani odločbi o prekršku z dne 11. 7. 2010 in 11. 12. 2011; da je globe za nekatere prekrške poravnal, za nekatere jih je poravnal v postopku določitve uklonilnega zapora, nekaterih glob in večine stroškov postopkov pa ni plačal; da na dan 18. 10. 2012 kot samostojni podjetnik posameznik ni imel poravnanih davčnih obveznosti.

9. V določbah 55. člena ZTuj-2 so taksativno navedeni razlogi, zaradi katerih se dovoljenja za prebivanje v RS tujcu ne izda. Navedena določba velja tudi za podaljšanje dovoljenja za prebivanje. Po peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 se dovoljenja za prebivanje tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS. Podrejanje tujca pravnemu redu RS je nedefiniran pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej, pri čemer navedena zakonska določba postavlja standard za presojo obstoja razlogov za ta pravni pojem na raven domneve. Navedena zakonska ureditev ne določa podrobneje, kakšni bi morali biti ti razlogi, zato je ocena teh razlogov prepuščena upravnemu organu, ki odloča o podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanja tujca, ta ocena pa mora biti posebej obrazložena.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, v kateri je sledilo odločitvam in razlogom obeh upravnih organov, pravilno presodilo, da revidentova ravnanja, ki temeljijo na odločbah državnih organov, izkazujejo domnevo, da se revident kot tujec (tudi v bodoče) ne bo podrejal pravnemu redu RS.

11. Spoštovanje pravnega reda je temelj vseh demokratičnih držav. Tujec mora med bivanjem v Republiki Sloveniji spoštovati ustavo, zakone in druge splošne pravne akte v Republiki Sloveniji ter se podrejati ukrepom pristojnih državnih organov (drugi odstavek 4. člena ZTuj-2). V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila revidentu v času začasnega prebivanja v RS izdana odločba o prepovedi približevanja, ki jo je revident večkrat kršil, za kar mu je bilo izdanih več odločb o prekrških. Prav tako ni sporno, da je revident v času začasnega prebivanja v RS storil še dva prekrška zoper javni red in mir in da po podatkih Davčne uprave RS na dan 18. 10. 2012 kot samostojni podjetnik posameznik ni imel poravnanih davčnih obveznosti, kar po določbah Zakona o davčnem postopku predstavlja davčni prekršek. Plačevanje davčnih obveznosti pa je ena izmed temeljnih doložnosti tako slovenskih državljanov kot tujcev, ki v Sloveniji pridobivajo dohodke z opravljanjem dejavnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor o kršitvi 14. člena Ustave RS, saj so po Zakonu o davčnem postopku posledice neplačevanja davkov tako za slovenske državljane kot tujce enake.

12. Z vsemi navedenimi ravnanji je revident večkrat kršil pravni red RS. Ker gre za ravnanja, ki predstavljajo prekršek na področju davčnega poslovanja kot tudi za prekrške s področja javnega reda, vsa navedena revidentova ravnanja oziroma nezakonitosti tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo zadosten razlog za domnevo, da se tujec (revident) tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu RS in so zadostna podlaga za odločitev, da mora zapustiti Slovenijo.

13. Okoliščine obravnavanega primera, ki jih revizija izpostavlja, in sicer, da do revidentovega davčnega dolga ni prišlo zaradi naklepnega izogibanja plačevanja davkov in da je revident izkazal pripravljenost za poplačilo davčnih obveznosti, ter da so prekrški zaradi prepovedi približevanja posledica maščevanja bivše partnerke, so dejanske okoliščine, ki jih v reviziji sodnega postopka za podaljšanje bivanja tujcu ni mogoče uveljavljati. Revident je imel možnost v sodnih postopkih dokazovati svojo nedolžnost (glede storjenih prekrškov), pa tega očitno ni storil, zato so vse odločbe, s katerimi so bile izrečene globe zaradi prekrškov, storjenih zoper javni red in mir, postale pravnomočne, s tem pa tudi vsi opisi dejanj, ki iz njih izhajajo.

14. Neutemeljen je revizijski ugovor, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri obrazložilo, zakaj prekrški, povezani s prepovedjo približevanja bivši partnerki, utemeljujejo domnevo, da se revident ne bo podrejal pravnemu redu RS. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ustrezno obrazložilo, da v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera vsa revidentova ravnanja, torej tako prekrški zoper javni red kot tudi neporavnane davčne obveznosti skupaj zadoščajo za oceno, da obstajajo razlogi za domnevo po peti alineji prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Zato zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu ni podana.

15. V zvezi z revizijskimi navedbami, da bo zaradi zavrnitve zahteve za podaljšanje začasnega prebivanja, ki ima za posledico zapustitev države v določenem roku, prišlo do razdružitve družine, pa Vrhovno sodišče meni, da tožnik z ničemer ni izkazal, da bo v primeru izvršitve izpodbijane odločbe prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja, ob sicer legitimnem interesu države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavljanja javnega reda. Revident namreč z ničemer ni izkazal obstoja zatrjevane zunaj zakonske skupnosti niti ni izkazal zatrjevanega preživljanja drugih oseb.

16. Ker niso utemeljeni razlogi, ki jih uveljavlja revizija, in niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

17. Po drugem odstavku 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo tožeče stranke izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.

18. Ker je po navedeni določbi 84. člena ZUS-1 mogoče začasno odredbo izdati le do odločitve o reviziji, o vloženi reviziji pa je Vrhovno sodišče odločilo s to sodbo, ni izpolnjena procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 revidentov predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

19. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).