Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S predlogom za vpogled v nov dokaz, pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega pritožbenega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati.
Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 8.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2012 dalje do plačila, v roku 15 dni; višji tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine še v znesku 10.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 1. 2012 dalje do plačila, pa je zavrnilo.
2. Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je že sodišče v sodbi III K 10977/2011 z dne 3. 1. 2012 odločilo, da do odškodnine tožnica ni upravičena, izpodbijana sodba je s to sodbo v nasprotju. Tožnica je že po pravnomočnosti kazenske sodbe pri njegovem odvetniku vložila pisno izjavo, v kateri postavlja pod vprašaj svoje obtožbe in pričanje na sodišču, na podlagi katerih je bila izdana obsodilna kazenska sodba. Pritožbeno sodišče naj to novo dejstvo upošteva.
3. Tožnica odgovora na pritožbo ni vložila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ne drži navedba, da je sodišče v kazenskem postopku že odločilo, da tožnica do odškodnine ni upravičena, temveč jo je to sodišče s premoženjskopravnim zahtevkom v celoti napotilo na pravdo.
6. S predlogom za vpogled v nov dokaz, pritožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega pritožbenega razloga pa se zamudna sodba ne more izpodbijati. Zamudna sodba namreč temelji na absolutni (neovrgljivi) domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih, v konkretnem primeru tožničinih, dejanskih navedb.
7. Pri preizkusu sodbe po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je pri svoji odločitvi sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (določbe 179. člena Obligacijskega zakonika – OZ), glede na dolgoletno telesno in psihično nasilje, pa je odmerjena skupna odškodnina v višini 8.500,00 EUR tudi primerna in pravična odškodnina (179. člen OZ), sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakon o pravdnem postopku – ZPP).
8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).