Jedro

Če je zakon, za katerega je stranka vložila pobudo za zbiranje predpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma in nato tožbo v upravnem sporu zaradi zavrnjene pobude, že sprejet in uveljavljen, stranka ne izkazuje več pravnega interesa v pritožbenem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrže. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče RS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper dopis z dne 23.10.2002, s katerim je predsednik Državnega zbora RS tožnico obvestil, da na podlagi pobude, ki jo je vložila dne 22.10.2002 za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu Zakona o invalidskih organizacijah, ni mogoče sprožiti postopka za zbiranje podpisov v podporo njeni referendumski zahtevi, ker je bila volja ljudi glede podpore v njeno korist v že izvedenem postopku že ugotovljena in se okoliščine v zvezi s predmetno odločbo predloga zakona v zakonodajnem postopku niso v ničemer spremenile.

V obrazložitvi sodišče navaja, da je izpodbijani akt štelo kot akt, sprejet v zakonodajnem postopku. Ob tožničinem zatrjevanju, da je bilo z njim poseženo v njeno pravico zahtevati referendum, je presojalo njegovo zakonitost na podlagi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Z uporabo določb 12., 13., 14. in 15. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 odl. US, 38/96, 43/96 odl. US in 59/01 - ZRLI) je presodilo da je izpodbijani akt zakonit in da z njim ni bilo nezakonito poseženo v ustavne pravice, ki jih uveljavlja tožnica.

V zadevi ni sporno, da je ...Društvo ... po predsednici E.P. vložilo dne 15.5.2002 v okviru zakonodajnega postopka za obravnavani predlog zakona, pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma s povsem enakim vprašanjem, da je bil dne 16.5.2002 že določen rok za zbiranje podpisov, ki je potekel 3.7.2002 in da v navedenem roku v podporo tej pobudi ni bilo zbranih 40.000 podpisov. Iz izpodbijanega akta pa izhaja, da predsednik državnega zbora roka ni določil, ker je ugotovil, da je bila podpora volilcev z enako zahtevo za razpis referenduma v že izvedenem postopku že ugotovljena in da se okoliščine v zvezi z določbo, ki je predmet zahteve, niso spremenile.

V pritožbi tožnica uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da sodišče po 77. členu ZUS samo ugotovi zatrjevano kršitev zakona in ustave, izpodbijano sodbo spremeni in ugotovi, da je bila pobuda pravilno vložena ter naloži toženi stranki plačilo vseh sodnih stroškov. Vztraja pri vseh v tožbi zatrjevanih kršitvah ustave in ZRLI ter ZUP.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da je ponavljanje istega referendumskega vprašanja šteti za nedopustno glede na namen te ustavne pravice in celovito ureditev referenduma po ZRLI, saj bi se s tem izvotlilo zakonodajno funkcijo.

Pritožba ni dovoljena.

Tožnica je 22.11.2002 vložila tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije zoper posamični akt predsednika Državnega zbora Republike Slovenije z dne 23.10.2002, s katerim je zavrnil njeno pobudo za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu Zakona o invalidskih organizacijah.

Zakon o invalidskih organizacijah (ZInvO) pa je bil v Državnem zboru že sprejet in po objavi v Uradnem listu RS, št. 108/2002 velja od 27.12.2002 dalje.

Glede na to pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo, vloženo dne 3.1.2003 zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Po določbi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se primerno uporablja v upravnem sporu na podlagi 16. člena ZUS, je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Na obstoj pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

V tem primeru si pritožnica namreč tudi z zanjo ugodno rešitvijo v tej zadevi ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker s pobudo o zbiranju podpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za zakon, ki je bil že sprejet in uveljavljen, nima vpliva.

Pritožbeno sodišče je njeno pritožbo na podlagi 3. odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS zavrglo kot nedovoljeno.

Odločitev o stroških temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS.