Jedro

Ker se stiki ne izvajajo kontinuirano, se tudi ne more razviti in okrepiti pristen odnos med otrokom in očetom.

Zaradi nerazčiščenih partnerskih odnosov med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ter strahu, ki ga čuti predlagateljica, ta pa se prenaša na otroka, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je ob stiku prisotna tretja oseba in da stiki omejen čas (tri mesece) potekajo na centru za socialno delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu odločilo, da stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnim M. V. potekajo v prostorih Centra za socialno delo Ljubljana – center vsako sredo popoldan od 15.00 do 16.00 ure, in sicer ob prisotnosti strokovne osebe.

2.Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1)(v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sklep spremeni tako, da predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe v celoti zavrne, predlagateljici pa naložil v plačilo stroške postopka oz., da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarja, da predlagateljica ni izkazala potrebe po začasni omejitvi stikov in da je izvajanje stikov na centru za socialno delo ob prisotnosti strokovne osebe mladoletnemu otroku v škodo. Ne drži navedba prvostopenjskega sodišča, da je socialna delavka predlagala uvajalne stike na centru za socialno delo pod nadzorom strokovne osebe. Prvostopnemu sodišču očita, da se ni konkretno opredelilo do njegovega predloga glede poteka stikov v prisotnosti B. P. ali pa babice mladoletnega otroka. Poudarja, da mladoletnemu otroku ne bo v koristi, ker bo na stiku vedno prisotna druga oseba, ki je zanj tujec. Sklicuje se na določbo petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in izpostavlja, da predlagateljica ni izkazala takšne nevarnosti, ki bi utemeljevali izvrševanje stikov pod nadzorstvom. Pritožnik meni, da je obseg stikov preozko določen in neživljenjski ter do njega žaljiv. Opozarja, da stiki pod nadzorom niso v korist otroka, ki bi moral biti sam z očetom, kot je lahko vsak običajen otrok. Bistveno je, da ne gre za otroka, za katerega oče predstavlja tujca, saj si je že pridobil otrokovo naklonjenost in zaupanje; otrok je v njegovi družbi nasmejan ter je rad z njim. Kot žaljivo izpostavlja poročilo detektiva, ki naj bi preverjal, ali so na igrišču pred njegovim bivališčem res postavljeni trampolin, bazen oz., če obstaja igrišče. Žaljive in neprimerne pa so po mnenju pritožnika tudi navedbe predlagateljice v zvezi s tem, da naj bi izgubil zaposlitev v podjetju Z., pri katerem je opravil prevoz v Italijo, med katerim je bilo odtujeno za 15.000,00 EUR blaga.

3.Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo prerekala navedbe nasprotnega udeleženca in predlagala zavrnitev njegove pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu odločilo, da stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnih M. V. potekajo v prostorih Centra za socialno delo Ljubljana – center vsako sredo popoldan od 15.00 do 16.00 ure, in sicer ob prisotnosti strokovne osebe Centra za socialno delo Ljubljana – center. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je podana potreba po omejitvi stikov in da je predlagateljica izkazala verjetnost terjatve. Pomembno dejstvo v tej zadevi je, da je bil v času od izdaje začasne odredbe z dne 30. 10. 2012, pa do odločanja o ponovnem predlogu o začasni odredbi, ki je predmet postopka, izveden le en stik med nasprotnim udeležencem in mladoletnim M.. Ker se stiki ne izvajajo kontinuirano, se tudi ne more razviti in okrepiti pristen odnos med otrokom in očetom. Center za socialno delo je v mnenju z dne 18. 10. 2012 predlagal, takšen predlog pa je, kot izhaja iz zapisnika, sprejel tudi nasprotni udeleženec, da stiki potekajo na centru za socialno delo enkrat tedensko pod nadzorom. V mnenju z dne 4. 1. 2013 je center za socialno delo sicer res predlagal, da bi stiki potekali vsako drugo nedeljo od 15.00 do 18.00 ure ob prisotnosti udeleženke in matere nasprotnega udeleženca, vendar pa prvostopenjsko sodišče temu mnenju ni sledilo in je na podlagi prvega mnenja centra za socialno delo ter upoštevaje izpovedbe priče, obeh strank in mnenja mag. T. ocenilo, da je potrebno takojšnje ukrepanje sodišča, s tem, da se stiki nemudoma vzpostavijo na postopni način.

6.Neizkazan in neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izvajanje stikov na centru za socialno delo ob pristnosti socialne delavke otroku v škodo. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka se je prvostopenjsko sodišče lahko prepričalo ravno o nasprotnem. I. V. H., ki je bila prisotna pri prvem stiku na centru za socialno delo, je v svojem zaslišanju poudarila, da je za M. dobro, če je pri stiku prisotna tretja oseba. Drži pritožbena navedba, da priča ni izpovedovala v smeri, da naj bi uvajalni stiki potekali na centru za socialno delo pod nadzorom strokovne osebe, je pa poudarila, da je prisotnost tretje osebe dobrodošla.

7.Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je zaradi nerednih stikov med nasprotnim udeležencem in M. treba stike vzpostaviti postopno. Zaradi nerazčiščenih partnerskih odnosov med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ter strahu, ki ga čuti predlagateljica, ta pa se prenaša na otroka, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je ob stiku prisotna tretja oseba in da stiki omejen čas (tri mesece) potekajo na centru za socialno delo. V tem času bo imel nasprotni udeleženec možnost, da znova vzpostavi odnos s sinom in izkaže, da zmore stike kontinuirano izvrševati, saj ga v preteklosti na stik ni bilo, čeprav ga je otrok čakal. Dobro je, da se stiki izvajajo ob prisotnosti strokovno usposobljene osebe, ki bo nasprotnemu udeležencu lahko nudila strokovno pomoč ter spremljala kvaliteto stika in pravilno usmerjala očeta ter mu pri tem vzgojno pomagala s konkretnimi nasveti, kar je v mnenju nanizal tudi klinični psiholog R. T., ki ga je za potrebe tega postopka angažirala predlagateljica.

8.Ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do stikov v prisotnosti B. P.. Sodišče je jasno navedlo, da po navedbah predlagateljice otrok B. P. ne pozna in da je v večjo otrokovo korist, če se stiki izvajajo pod nadzorom osebe, ki je otroku všeč in ji lahko zaupa, kot pa pod nadzorom osebe, ki jo otrok morda le pozna.

9.Prvostopenjsko sodišče je poleg obstoja verjetnosti terjatve, upoštevaje določbo 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ugotovilo, da nasprotni udeleženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bo utrpel hujših neugodnih posledic, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale mladoletnemu otroku. Glede na to, da so bili stiki med nasprotnim udeležencem in mladoletnim otrokom daljši čas pretrgani, jima bo strokovna pomoč na centru za socialno delo v času stika pomagala k ponovni vzpostavitvi odnosov; nasprotni udeleženec pa bo imel možnost dokazati, da je sposoben kontinuirano in v točno določenih dnevih izvrševati stike.

10.Pritožbene navedbe v zvezi z detektivom in zaposlitvijo nasprotnega udeleženca so za predmetno zadevo povsem nerelevantne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo.

11.Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu sprejelo ustrezno odločitev, ki ima vso podlago v izvedenih dokazih. Ker pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo pa ni v ničemer doprinesel k rešitvi zadevi, zato predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami