Up-494/01 - 7

30. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 920/2001 z dne 1. 8. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu N 23/96 z dne 9. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku razdružilo nepremičnine, katerih skupni lastniki so bili predlagatelja in nasprotni udeleženec (tj. sedaj ustavni pritožnik) vsak do 1/3, tako da prejmeta predlagatelja nepremičnine, vpisane v vl. št. 1043 k.o. V., nasprotni udeleženec pa vse ostale nepremičnine, ki so v skupni lastnini. Zaradi razlik med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastninskih deležev je odločilo še, da sta predlagatelja dolžna plačati nasprotnemu udeležencu 8.741.514 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi v delu, ki se nanaša na vknjižbo zastavne pravice na 1/3 nepremičnine, vpisane v vl. št. 1043 k.o. V. za terjatev v vrednosti 8.741.514 SIT v korist nasprotnega udeleženca, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeni sklep Višjega sodišča, ker se ne strinja z načinom razdružitve skupnega premoženja.

2.Po pritožnikovem mnenju naj bi bila odločba sodišča prve stopnje izdana na podlagi mnenja izvedenca gradbene stroke, ki ga je pritožnik izpodbijal z ugovori in s predlogom na dopolnitev.

Sodišču prve stopnje očita, da teh ugovorov ni obravnavalo, sodišču druge stopnje pa da tudi ni obravnavalo navedb, s katerimi je pritožnik izpodbijal izvedeniško mnenje in ki naj bi bile odločilnega pomena. Pritožniku naj bi tako ne bila dana možnost, da bi v postopku prišlo do vsebinske obravnave pomembnih okoliščin za odločanje o njegovi pravici, tj. da na račun solastninskega deleža prejme določeno nepremičnino v izključno last. Sodišču očita tudi, da je svojo vlogo sklepanja o pravno odločilnih dejstvih zaradi poenostavitve dejansko prepustilo izvedencu. Zato pritožnik zatrjuje kršitev pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Poleg tega naj pritožniku pravica do pravnega sredstva ne bi bila zagotovljena v celoti, saj sodišče kljub njegovemu predlogu za popravo sklepa oziroma dopolnitev izreka za priznanje hipotekarnega varstva za obresti od denarnega zneska, ki ga morata predlagatelja plačati pritožniku, nanj še ni odgovorilo.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku, zato se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe ter dokazno oceno sodišča. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijani sklep preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njim kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z vidika zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bil lahko relevanten očitek pritožnika, da sodišči nista ocenili vseh njegovih ugovorov in še zlasti, da Višje sodišče ni ocenilo vseh njegovih pritožbenih ugovorov. S tem v zvezi bi utegnile biti relevantne tudi pritožnikove navedbe, da je sodišče kršilo pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave, iz katere za sodišče izhaja zahteva, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava in se do tistih pritožbenih navedb, ki so pomembne za odločitev, opredeli. Vendar izpodbijanima sklepoma teh kršitev ni mogoče očitati. Za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča sta sodišči prve in druge stopnje dovolj izčrpno obrazložili, prav tako pa sta se opredelili tudi do bistvenih navedb pritožnika. Pritožnikov očitek, da sodišče ni obravnavalo ugovorov, s katerimi je izpodbijal izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, in predloga na dopolnitev, ne drži. Iz obrazložitve izpodbijanih sklepov je razvidno, da je Višje sodišče ocenilo, da je izvedenec podal izčrpno mnenje o možnostih fizične delitve nepremičnin v k.o. V. in da sodišči dopolnitve mnenja glede višine stroškov za fizično delitev nista zahtevali, ker sta ocenili, da sama višina teh stroškov za vprašanje znatne spremembe stvari ni pomembna. Po mnenju sodišča namreč že iz same vsebine sprememb, ki bi bile potrebne za fizično delitev, izhaja, da gre za znatne spremembe stvari. Zgolj dejstvo, da se pritožnik z odločitvijo sodišč ne strinja, pa zatrjevanih kršitev ne utemeljuje.

5.Ustavno sodišče se v presojo očitka, da je sodišče vlogo sklepanja o pravno odločilnih dejstvih dejansko prepustilo izvedencu, ni spuščalo, saj pritožnik ne pojasni, v katerem delu naj bi šlo za taka sklepanja. Prav tako ne pojasni, zakaj meni, da bi sodišče moralo odločiti tudi o zakoniti zastavni pravici glede obresti. Ta očitek pritožnika

ne posega na raven pravice iz 25. člena Ustave, temveč predstavlja le zatrjevanje napačne uporabe materialnega prava, česar pa Ustavno sodišče, kot že prej navedeno, ni pristojno presojati. Pritožnikov očitek, da sodišče na njegov predlog za dopolnitev oziroma popravo sklepa še ni odgovorilo, sicer smiselno predstavlja zatrjevanje kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. Tega očitka pa Ustavno sodišče ne more presojati, ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) je v primerih, ko kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja še traja, za odločanje o tej kršitvi na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger