Jedro

Neprostovoljno zadržanje v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, ki ga odredi sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo, je poseg v človekovo pravico do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da pred odreditvijo ukrepa stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene. In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

a) Povzetek izpodbijane odločitve in pritožbe

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj predhodni sklep o postavitvi začasnega skrbnika nasprotni udeleženki (I. točka izreka) in odločilo, da se nasprotni udeleženki za čas postopka postavitve pod skrbništvo postavi začasnega skrbnika (II. točka izreka) ter za začasno skrbnico imenovalo odvetnico A. A. (III. točka izreka) z nalogo skrbeti za pravice in koristi nasprotne udeleženke v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (IV. točka izreka). Nosilni argument odločitev iz II. do IV. točke je, da potrebuje nasprotna udeleženka začasnega skrbnika, ker jo je nujno treba zadržati v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda. Zadržati pa jo je treba, ker izvedenec neaktivne in nedostopne nasprotne udeleženke več kot leto ni mogel pregledati. Starši oziroma sorodniki nasprotne udeleženke so tisti, ki pregleda niso omogočili, zato je po oceni sodišča primerna začasna skrbnica odvetnica, ne oni.

2.Opisane II. do IV. točko sklepa izpodbija nasprotna udeleženka (v nadaljevanju: pritožnica) po odvetniku, ki ga je pooblastila po izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je po njenem bistveno kršilo določbe postopka, zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Polemizira z ugotovitvijo, da starši izvedencu niso omogočili pregleda pritožnice. Zdi se ji pavšalna oziroma nekonkretizirana, neobrazložena, brez podlage v spisu in nepravilna. Izhaja ta ugotovitev po pritožničinem prepričanju le iz navedb izvedenca, ki niso resnične, oziroma je izvedenec narobe razumel materino izjavo, da ni potrebe za pregled, ker se stanje pritožnice vidno izboljšuje (začela je komunicirati z domačimi, sama se uredi in gre iz hiše). Telefonskih klicev izvedenca naj pritožničina mati ne bi prejela in nič ne ve o njegovem poskusu obiska doma. Poudarja, da starša ne ovirata izvedenčevega pregleda in da sta srečanje in razgovor dovolila tako socialnim delavkam kot psihiatrom in sodniku. V sklepu naj bi umanjkali razlogi, zaradi katerih je sodišče sploh postavilo začasnega skrbnika, in tudi naloge, ki naj jih slednji opravi. Pritožnica je prepričana, da ni razlogov in ne potrebe za postavitev začasnega skrbnika.

3.Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

b) Novo dejstvo, nastalo po izdaji izpodbijanega sklepa

5.Pritožnica je po izdaji izpodbijanega sklepa pooblastila odvetnika, ki v njenem imenu vlaga tudi pričujočo pritožbo. Pritožbeno sodišče tega novo odkritega dejstva ne sme upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, ker se je zgodilo šele po njegovi izdaji. Upoštevati pa ga bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljnjem postopku. S pooblastitvijo odvetnika je namreč vzpostavljena domneva, da bo za pritožničine pravice in koristi v tem nepravdnem postopku skrbel odvetnik, ki ga je izbrala pritožnica. Takšno izbiro mora sodišče v izhodišču spoštovati kot izraz pritožničine osebne avtonomije. Zato bo prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom postavljeno začasno skrbnico v nadaljevanju najbrž moralo razrešiti ali vsaj zožiti obseg njenih pooblastil (slednje v primeru, če bi našlo razloge, iz katerih izbrani pritožničin odvetnik ne bi mogel izpolniti celotne vloge, ki jo je sodišče zaupalo začasni skrbnici).

c) O neutemeljenosti pritožbe

6.Pritožbeno sodišče se ne strinja s pogledoma pritožnice o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa in o umanjkanju določitve nalog začasnemu skrbniku. Ovrže ju že povzetek izpodbijanega sklepa, razgrnjen v 1. točki te obrazložitve. Sodišče prve stopnje je začasni skrbnici naložilo "varovanje pritožničinih pravic in koristi v tem nepravdnem postopku" (IV. točka izreka). Postavilo jo je torej za procesno pomočnico pritožnice v tem nepravdnem postopku. Čeravno tega ni podrobneje razčlenilo v obrazložitvi, je vendarle mogoče razumeti, da mora začasna skrbnica, ki je odvetnica, pritožnici - tudi z neposrednim stikom - na pritožnici razumljiv način pojasniti pomen in potek tega postopka, pridobiti pritožničin pogled na postavitev pod skrbništvo in izbiro osebe skrbnika ter vse to prenesti sodišču. Na ta način in s siceršnjim aktivnim procesnim delovanjem mora torej začasna skrbnica skrbeti za polno uresničitev pravic in koristi pritožnice v tem občutljivem nepravdnem sodnem postopku.

7.Sodišče prve stopnje je v sicer skopi obrazložitvi opredelilo tudi, v čem je "potreba" pritožnice po začasnem skrbniku, ki jo kot pogoj za postavitev začasnega skrbnika uzakonja prva poved prvega odstavka 265. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 - v nadaljevanju DZ). To potrebo je sodišče prepoznalo v nameravani odreditvi zadržanja pritožnice v psihiatrični bolnišnici zaradi pregleda, kajti izvedenec pritožnice zaradi njene pasivnosti in nedostopnosti vse od januarja 2023 ni uspel pregledati. Zakon o nepravdnem postopku namreč določa, da lahko takšno zadržanje sodišče odredi, kadar je to po mnenju izvedenca nujno za ugotovitev zdravstvenega stanja (prvi odstavek 63. člena ZNP-1). Ker pomeni zadržanje poseg v temeljno človekovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave, morajo biti ranljivemu posamezniku na voljo postopkovna jamstva, kakršna smiselno izhajajo iz tega člena Ustave. Takšno jamstvo je zakonodajalec zagotovil z obvezno določitvijo začasnega skrbnika (drugi odstavek 63. člena ZNP-1). Začasni skrbnik naj poskrbi, da bo posameznik še pred izvedbo prisilnega ukrepa na primeren način prejel vse potrebne informacije: (i) o tem, zakaj je pregled potreben; (ii) o tem, da se ga mora udeležiti in zakaj je njegova udeležba pomembna ter (iii) da bo v primeru, če se pregleda neupravičeno ne udeleži prostovoljno, odrejen njegov prevoz z reševalnim vozilom. Ker pomeni prisilno zadržanje v bolnišnici zaradi pregleda poseg v osebno svobodo, je imenovanje odvetnice za začasno skrbnico v skladu z 19. členom Ustave. Ta namreč zahteva, da ima posameznik, v čigar osebno svobodo se posega, pravno pomoč zagovornika.

8.Prvostopenjsko sodišče torej s tem, ko je v prvem koraku na poti do morebitne odreditve prisilnega bolnišničnega pregleda scela pasivne in nedostopne pritožnice, slednji postavilo začasnega skrbnika z nalogo biti njen procesni pomočnik, in ko je to nalogo poverilo odvetnici, ni ravnalo niti vsebinsko niti postopkovno narobe. Vprašanje, ali so starši pritožnice tisti, ki so onemogočili izvedenčev pregled ali ne, za to presojo ni pravno odločilno, zato se sodišče vanj ne spušča. Na to vprašanje pretežno osredotočena pritožba pa ne uspe izpodbiti ugotovitve sodišča o pritožničini večletni popolni pasivnosti. Ta ugotovitev je deloma oprta na neposredno zaznavo razpravljajočega sodnika, potrjuje pa jo domala vse listinsko gradivo, tudi vse listine, na katere se sklicuje pritožba; natančneje: (i) pritožnice ni bilo na narok niti ni odgovorila na predlog; (ii) ob sodnikovem obisku doma ni želela iz svoje sobe, ostala je tam, zavita v odejo in se na poskus pogovora ni odzvala; (iii) podobno pasivna in nedostopna je bila tudi ob več obiskih delavk centra za socialno delo (CSD) in ob dveh obiskih psihiatrinje v letih 2021 in 2022 (zapisnik CSD o razgovoru na domu z dne 14. 10. 2021; poročilo CSD o obisku na domu z dne 28. 10. 2021, izvid psihiatrinje z dne 22. 3. 2022, povzetek razgovora CSD na domu z dne 12. 4. 2022 in izvid psihiatrinje z dne 10. 10. 2022, ki jih vse omenja tudi pritožba); (iv) izvedenec navkljub poskusom obiska doma in poslanemu pisnemu vabilu pritožnice vse od januarja 2023 ni uspel pregledati.

9.Sodišče prve stopnje v postopku in pri sestavi izpodbijanega dela sklepa tako ni storilo bistvenih kršitev postopka, prav je ugotovilo dejansko stanje in zadevo pravilno materialnopravno diagnosticiralo.

č) Usmeritve za naprej

10.Izpodbijani sklep izraža namero odrediti neprostovoljni pregled pritožnice v bolnišnici; ta namera je bila povod sodišča za postavitev začasne skrbnice. Ker sodišče torej že v izpodbijanem sklepu snuje naslednjo, zelo občutljivo, procesno odločitev, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju izreka o nekaterih pomembnih procesno pravnih vidikih. S tem izpolnjuje svojo obveznost posebne skrbi za ranljivo pritožnico (drugi odstavek 6. člena ZNP-1).

11.Povedano je že bilo, da pomeni prisilni bolnišnični pregled hud poseg v človekovo pravico pritožnice do osebne svobode. Ustavnopravna dolžnost sodišča je zato, da preden ta ukrep s sklepom odredi, stori, kar razumno more, da bi se cilj postopka - zavarovanje ogroženih pravic in koristi pritožnice - uresničil na manj invaziven način. Drugače rečeno: prisilni pregled je pravno dopusten le, če je nujen in sorazmeren ukrep za zaščito pritožničinih pravic in koristi. To pomeni, da mora sodišče najprej ugotoviti, katere konkretne pravice in koristi posameznika so resno ogrožene in ali so sploh ogrožene (v našem primeru se kaže ogroženost skrbi za pritožničino zdravje in z njim povezane socialne prvine življenja ter uveljavljanje premoženjskih pravic, a o tem se bo moralo izreči prvostopenjsko sodišče ob morebitni odreditvi ukrepa). In, naprej, prisilni pregled se sme odrediti, ko vprašanja, ali je razlog za to ogroženost duševna motnja, izvedenec ne more zadovoljivo rešiti drugače, kot da se posameznika zadrži in pregleda v bolnišnici. Presoja, ali se izvedenec do (morda ne najbolj optimalnih, a še vedno dovolj zanesljivih) ugotovitev lahko dokoplje drugače, praviloma ne bo mogoča, dokler sodišče ne izvede razumno dosegljivih dokazov, ki so po svoji naravi lahko podlaga za oceno o posameznikovem zdravstvenem stanju. Zakonsko podlago za pridobivanje takih dokazov ima sodišče v 7. členu ZNP-1 in prvem odstavku 48. člena ZNP-1, pri tem mu v okviru svojih pristojnosti lahko pomaga tudi center za socialno delo.

12.V pričujočem primeru je takšno razumno dosegljivo gradivo, ki bi ga moralo sodišče preučiti pred morebitno odreditvijo prisilnega pregleda v bolnišnici, vse tisto, kar v (vmesnem) mnenju omenja sodni izvedenec. Gre torej za pritožničin zdravstveni karton in - če jih ni že v tem kartonu - odločbe ter morebitno drugo gradivo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz postopka ugotavljanja pritožničine zmožnosti za delo. Naprej, takšno gradivo so lahko tudi socialna poročila centra za socialno delo, ki je morda obravnaval pritožnico, ko je še živela v Ljubljani. Prav tako - tudi na to je opozoril izvedenec - lahko k ugotavljanju zdravstvenega stanja pritožnice pripomore zaslišanje svojcev, s katerimi pritožnica živi oziroma s katerimi je donedavnega živela (poleg matere tudi pritožničin nekdanji dolgoletni partner ter oče in brat, s katerima pritožnica živi trenutno). Vse to in v pritožbi razgrnjena dejstva o domnevnem izboljšanju pritožničinega stanja naj sodišče obravnava na naroku, kamor naj poleg predlagatelja, pritožnice, njenega pooblaščenca (in začasne skrbnice, če je ne bo razrešilo) ter matere kot kandidatke za skrbnico na zaslišanje povabi tudi prej naštete svojce. Predvsem pa naj sodišče na naroku - tudi v dialogu s svojci, s katerimi pritožnica živi - razčisti, ali pritožnica zdaj, ko ji je pooblaščeni odvetnik (če je ne bo razrešilo, pa tudi začasna skrbnica) razumljivo pojasnil, zakaj je strokovni pregled potreben in da bo sicer lahko prisilno odrejen v bolnišnici, vendarle pristaja nanj in ga svojci ne bodo ovirali. Kot smiselna se izrisuje možnost, da bi na naroku sodeloval tudi sodni izvedenec. Ocene o morebitni nujnosti (prisilnega) osebnega pregleda namreč sodišče ne bi moglo sprejeti brez njegovega sodelovanja.

d) Sklepno

13.Zato je sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijane II., III. in IV. točko sklepa sodišča prve stopnje, izdanega po uradni dolžnosti, potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker je izpodbijani sklep del zasnove naslednje, zelo občutljive, procesne odločitve, je skladno z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1 dalo prvostopenjskemu sodišču procesno pravne usmeritve za nadaljnje delo.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 265, 265/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 6, 6/2, 7, 48, 48/1, 63, 63/1, 63/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.