Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Nejasni pogoj je v Javno povabilo zapisala toženka, zato ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnice.
I. Tožbi se ugodi, obvestilo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 11085-407/2018-5 z dne 28. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Toženka je na podlagi 47. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) z izpodbijanim obvestilom zaradi neizpolnitve pogoja iz točke 7.1 f) Javnega povabila za zbiranje ponudb v okviru programa "Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile" za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitev njihovih kompetenc (v nadaljevanju Javno povabilo) zavrnila tožnikovo ponudbo, ki jo je vložil 15. 1. 2018. V obrazložitvi navaja, da je toženka 14. 12. 2018 po uradni dolžnosti preverila izpolnjevanje navedenega pogoja in ugotovila, da tožnica na dan 31. 12. 2017 ni imela poravnanih vseh davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev.
2. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zoper izpodbijano obvestilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Med drugim navaja, da ni pravilna ugotovitev, da ni izpolnila pogoja iz točke 7.1. f) Javnega povabila. Meni, da navedena določba ne določa, da bi morali biti davki in prispevki poravnani na dan 31. 12. 2017, pač pa da mora imeti ponudnik na dan vložitve ponudbe poravnane vse obveznosti, ki so zapadle do zadnjega dne v preteklem mesecu. Zato niti ni bistveno, ali je imela tožnica 31. 12. 2017 poravnane vse do tedaj zapadle obveznosti, ampak ali je imela na dan oddaje ponudbe poravnane vse obveznosti, zapadle na 31. 12. 2017. Kot dokazilo, da je navedenega dne imela poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve prilaga potrdilo FURS z dne 9. 5. 2018. Sklicuje se tudi na odgovor, ki ga je na svoji spletni strani toženka dala enemu od interesentov za vložitev ponudbe in sicer odgovor na 17.a vprašanje, iz katerega smiselno izhaja, da je pomembno, da ima ponudnik na dan vložitve ponudbe poravnane vse obveznosti do zadnjega dne meseca pred oddajo ponudbe. Predlaga, da sodišče izpodbijano obvestilo v celoti odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek ter ji naloži povrnitev tožničinih stroškov v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, do plačila, pod izvršbo.
3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožba prepozna, zato naj jo sodišče zavrže. Če tožbe ne bo zavrglo, naj jo kot neutemeljeno zavrne. Prereka tožbene navedbe in med drugim navaja, da argumentacija, za kakršno se zavzema tožnica, ni utemeljena. Tožnica spregleda, da na dan 31. 12. 2017 ni imela poravnanih vseh davčnih obveznosti skladno z nacionalno zakonodajo. Poudarja, da zgolj pravočasna in redna plačila zapadlih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev pomeni ravnanje, ki je skladno z nacionalno zakonodajo. Dvotedenska zamuda z izpolnitvijo plačila davčne obveznosti ne pomeni takega ravnanja. Meni, da tudi njen odgovor na vprašanje na spletni strani, na katerega se sklicuje tožnica, ne izključuje argumentov toženke. Iz odgovora izhaja zgolj pojasnilo, da je pri izpolnjevanju pogojev ključno, da je pogoj plačila zapadlih obveznosti na dan 31. 12. 2017 v celoti izpolnjen.
4. Tožba je utemeljena.
5. Na ugovor toženke, da je tožba prepozna, sodišče ugotavlja, da toženka sama navaja, da je tožnica izpodbijano obvestilo prejela 13. 4. 2018. Tožba, ki jo tožnica priporočeno na pošti oddala 11. 5. 2018, kar izhaja iz žiga na kuverti, v kateri se je nahajala, je zato vložena pravočasno.
6. Izpodbijana odločitev temelji na 47. členu ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo in da mora zakonodajalec ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Hkrati pa je Ustavno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 40. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v 3. točki izreka določilo način izvršitve te odločbe. Zato do odprave ugotovljene neustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, smernicah in načrtu izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu. Vsebinska merila, določena v Javnem povabilu torej po izrecnem stališču Ustavnega sodišča pomenijo eno od podlag za presojo zakonitosti izpodbijanega obvestila.
7. Stališče toženke je, da tožničina ponudba ne izpolnjuje pogoja iz 7.1.f točke Javnega povabila, in sicer pogoja, da mora imeti ponudnik poravnane vse zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na javno povabilo.
8. Sporno ostaja, ali je besedilo točke 7.1.f Javnega povabila tako jasno, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot ga razlaga toženka, ali pa dopušča tudi pravno razlago s takšno vsebino, kot bi ga tej normi želela dati tožnica.
9. Sporno je predvsem, ali navedena določba določa, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na Javno povabilo plačane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, kot meni toženka, ali pa, da mora imeti ponudnik na dan oddaje ponudbe plačane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve, zapadle do zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe, kot meni tožnica.
10. Po presoji sodišča je pogoj iz navedene določbe Javnega povabila, na katerem temelji izpodbijano obvestilo, najmanj nejasen. Iz besedila pogoja namreč ni mogoče nedvoumno razbrati, ali se poravnanost dajatev nanaša na trenutek oddaje ponudbe ali morda na presečni datum, določen s pogojem. Celo več, kot nenazadnje izhaja celo iz besedila izpodbijanega obvestila, bi bilo mogoče pogoj, da morajo biti vse dajatve, zapadle do presečnega datuma, tedaj tudi poravnane, določiti celo precej enostavneje in krajše, kot je opredeljen sporni pogoj v Javnem povabilu. Sodišče zato meni, da je ta pogoj mogoče razlagati tako na način, za kakršnega se zavzema toženka, kot na način, za kakršnega se zavzema tožnica. Ker je nejasni pogoj v Javno povabilo zapisala toženka, ga je po presoji sodišča treba razlagati v korist tožnice. Če bi toženka kot pogoj želela določiti, da mora imeti ponudnik zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe poravnane vse do tega dne zapadle davke, prispevke in druge obvezne dajatve, bi morala to tudi jasno in nedvoumno zapisati.
11. Ker gre torej glede na povedano za nejasen pogoj, ga ni mogoče razlagati v tožničino škodo. Sodišče je zato zaradi napačne uporabe materialnega prava presodilo, da je tožba utemeljena, zato je izpodbijano obvestilo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka nejasen pogoj razlagati v korist tožnice in na podlagi dokazov, ki jih je - ali pa jih po potrebi še bo - pridobila v postopku, ponovno presoditi, ali je tožnica ta pogoj izpolnila.
12. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).