Jedro

V procesni situaciji, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnico k popravi in dopolnitvi tožbe zaradi opredelitve tožbenega zahtevka, je lahko tožba šele z dopolnitvijo oz. popravo postala popolna (108. člen, 180. člen ZPP). Šele tedaj je moglo postati jasno, kaj je predmet tožbe (in s tem predloga za izdajo začasne odredbe) in koliko znaša vrednost spornega predmeta (za posamezni zahtevek). Poziv sodišča k popravi tožbe je zato vplival na odmero sodne takse za postopek z začasno odredbo. Dokler ni jasno, kaj tožnica s tožbo uveljavlja in kolikšna je vrednost spora, odmera sodne takse za postopek z začasno odredbo (za zavarovanje enega od zahtevkov) ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 22. 10. 2024, s katerim je odmerilo sodno takso v višini 454,50 EUR za postopek o začasni odredbi.

2.Zoper sklep tožnica vlaga laično pritožbo zaradi napačno ugotovljene vrednosti spornega predmeta, od katere je sodišče odmerilo sodno takso za postopek o začasni odredbi. Navaja, da ji je sodišče poslalo sklep o plačilu sodne takse glede na vrednost spornega predmeta v tožbi, ki ga je določila v njem, čeprav prej ni preverilo, ali je tožba z dne 5. 2. 2024 primerna za obravnavo. Šele 5. 12. 2024 jo je sodišče pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe. Na podlagi dopisa sodišča z dne 17. 1. 2025 je toženka nato tudi sporočila pravo vrednost spornega predmeta, ki je 4.413,00 EUR. Od te vrednosti spornega predmeta je odvisna višina sodne takse za postopek na prvi stopnji in takse za začasno odredbo. Po popravi in dopolnitvi tožbe je višina spornega predmeta 4.413,00 EUR in ne 300.000,00 EUR. Vrednost predmeta se med postopkom ni spreminjala, kajti postopek se še ni začel, saj sodišče tožbe sploh še ni preizkusilo. To je storilo šele dne 20. 1. 2025, ko je toženka sporočila pravo vrednost spornega predmeta. Zato je sodna taksa napačno obračunana in ne bo plačana.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Po podatkih spisa je tožnica dne 31. 1. 2024 vložila tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. V njej je vrednost spornega predmeta (gre za več nedenarnih zahtevkov) opredelila v skupni višini 300.000 EUR. Tožnica je dne 22. 10. 2024 vložila predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odsvojitve in obremenitve poslovnega deleža v družbi ter prepoved prenehanja družbe. Sodišče je še istega dne izdalo plačilni nalog za postopek o začasni odredbi v višini 454,50 EUR, hkrati pa tožnico pozvalo, da popravi tožbo s postavitvijo oz. opredelitvijo ustreznih zahtevkov ter z navedbo dejstev in predložitvijo ustreznih dokazov. Tožnica je nato v ugovoru zoper plačilni nalog navedla, da je vrednost nedenarnega zahtevka 8.826,00 EUR, kolikor znaša vrednost ustanovitvenega kapitala družbe, na katero se nanaša predlagana začasna odredba (list. št. 90). Naknadno, dne 25. 11. 2024, je vložila še vlogo, v kateri je po pozivu sodišča (delno) popravila in dopolnila tožbo (tako, da je uveljavljala le zahtevek, da se ugotovi enak delež pravdnih stranka na družbi, ki sodi v skupno premoženje) in vrednost tožbe opredelila v višini 4.413,00 EUR (list. št. 95).

5.Sodišče je sodno takso za postopek v zvezi z začasno odredbo odmerilo glede na vrednost spora, navedeno v prvi tožbi. Tožnica je v ugovoru uveljavljala, da je odločilna vrednost spora, navedena v popravi tožbe. Izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora se opira na prvi odstavek 32. člena ZST, ki določa, da v primeru spremembe vrednosti predmeta med postopkom ostane podlaga za plačilo sodne takse prvotna vrednost. Pritožbeni očitek o njegovi zmotnosti je utemeljen.

6.V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZST-1 se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem zakonu določeno drugače. Prvi odstavek 39. člena ZPP določa, da se kot vrednost spora vzame vrednost glavnega zahtevka. Ta določba se nanaša na denarne kot tudi nedenarne zahtevke. Taksna obveznost za postopek zavarovanja se po tar. št. 4013 ZST-1 odmeri v višini 10 % takse za postopek na prvi stopnji, to je od vrednosti spornega predmeta (16. člen ZST-1), to pa je vrednost zahtevka, ki naj se z začasno odredbo zavaruje.

7.V procesni situaciji, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnico k popravi in dopolnitvi tožbe zaradi opredelitve tožbenega zahtevka, je lahko tožba šele z dopolnitvijo oz. popravo postala popolna (108. člen, 180. člen ZPP). Šele tedaj je moglo postati jasno, kaj je predmet tožbe (in s tem predloga za izdajo začasne odredbe) in koliko znaša vrednost spornega predmeta (za posamezni zahtevek). Poziv sodišča k popravi tožbe je zato vplival na odmero sodne takse za postopek z začasno odredbo. Dokler ni jasno, kaj tožnica s tožbo uveljavlja in kolikšna je vrednost spora, odmera sodne takse za postopek z začasno odredbo (za zavarovanje enega od zahtevkov) ni mogoča.

8.Zaradi zmotnega stališča o odločilnosti vrednosti spora, navedene v prvotni tožbi, v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno, kakšna je vrednost spora iz popravljene tožbe oziroma kakšna je vrednost spora po tožbi v delu, na katerega se nanaša predlagano zavarovanje. Podatki spisa ne dajejo enoznačnega odgovora. Ker je ta presoja v pristojnosti sodišča prve stopnje (to sodišče je namreč po 44. členu ZPP pristojno za korekcijo v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spora), je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 16, 19, 19/2, 32, 32/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 39, 39/1, 44, 108, 180 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - tarifna številka 4013

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.