Jedro

Za odlog izvršbe odločbe o osebnih stikih je predpisana vsebinska presoja, ali je oprava izvršbe v nasprotju z varstvom koristi otroka. Ogroženost otroka zaradi suma spolne zlorabe bi po pojasnjenem moralo celovito ugotoviti v dokaznem postopku. Upnik vendarle razpolaga z izvršilnim naslovom, zato mora sodišče konfliktno razmerje interesov upnika za izvršbo in dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe, ustrezno vsebinsko pretehtati, da šele lahko sprejme odločitev glede na ugotovljene konkretne okoliščine koristi otroka, komu bo dalo prednost. Iz ustavnosodne prakse izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast. Sodišče, ki odloča o veljavnosti izvršilnega naslova, in izvršilno sodišče, ki vodi postopek izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova, v razmerju do stranke nastopata kot enotna sodna oblast, zato ju je tako treba tudi obravnavati. V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in hkrati o začasni odredbi, s katero se bo, če bo izdana, začasno poseglo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče po pojasnjenem ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. V nasprotnem primeru bi sodno varstvo z začasno odredbo izgubilo smisel.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi: „Izvršilni postopek se prekine do odločitve o začasni odredbi (na predlog dolžnice z dne 17. 11. 2020) v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru N 157/2018.“

II. V ostalem se pritožba zavrne.

III. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odložilo izvršbo do izdaje začasne odredbe v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru N 157/2018. 2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je izvršilni naslov, ki določa stike z otrokom še vedno veljaven in ni bil spremenjen. Obširno pojasnjuje, da dolžnica s prijavami o spolni zlorabi neutemeljeno preprečuje stike, kar je tudi v preteklosti že bilo potrjeno v postopku N 157/2018 in tam pridobljenega izvedenskega mnenja. Pojasnjuje, da je bila dolžničina zahteva za preiskavo zavrnjena. Njena ovadba je bila le konstrukt. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe, ne da bi preverilo okoliščine glede ovadbe pri CSD ali policiji. Sodišče prve stopnje ni vsebinsko ugotavljalo konkretnih razlogov za odlog po 238.f členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ampak jih je podalo le na splošni ravni. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se odlog izvršbe zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je dolžno sodišče ves čas paziti na največje koristi otroka, tudi v izvršilnem postopku. Obširno pojasnjuje potek postopka N 157/2018 in dodaja, da je državno tožilstvo vložilo zahtevo za opravo preiskave zoper upnika zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno kvalificiralo podan predlog za odlog izvršbe s strani dolžnika pod specialno določilo šestega odstavka 238.f člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar izpodbijane odločitve nato ni oprlo na ustrezno vsebinsko presojo, ki je ostala pomanjkljivo obrazložena. Sodišče prve stopnje ne bi smelo odložiti izvršbe samo zato, ker je dolžnica sprožila postopke o sumu spolne zlorabe (predlagala začasno odredbo in podala kazensko ovadbo). Obrazložitev, da ogroženosti zaradi suma spolne zlorabe izvršilno sodišče ne more raziskati hitreje kot pristojno sodišče v postopku, ki je že v teku (19. točka obrazložitve), ne zadošča za utemeljitev odloga.

6. Za odlog izvršbe odločbe o osebnih stikih je namreč predpisana vsebinska presoja, ali je oprava izvršbe v nasprotju z varstvom koristi otroka. Ogroženost otroka zaradi suma spolne zlorabe bi po pojasnjenem moralo celovito ugotoviti v dokaznem postopku. Upnik vendarle razpolaga z izvršilnim naslovom, zato mora sodišče konfliktno razmerje interesov upnika za izvršbo in dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe, ustrezno vsebinsko pretehtati, da šele lahko sprejme odločitev glede na ugotovljene konkretne okoliščine koristi otroka, komu bo dalo prednost. 7. Razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, pravzaprav opredeljujejo sorodno procesno situacijo, v kateri izvršilno sodišče počaka na odločitev o predhodnem vprašanju sodišča z matičnega področja v postopku, ki je že v teku (1. točka prvega odstavka 206. člena v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Nepravdni postopek, ki se vodi v zvezi z obravnavanim izvršilnim naslovom v zvezi z določitvijo stikov, je že daljše obdobje v teku, pri čemer je ta v fazi dokaznega postopka, tudi dokazovanja z izvedencem. Dolžnica je tudi predlagala izdajo začasne odredbe, o kateri odloča isto sodišče kot v glavni zadevi stikov, po vsebini pa s predlagano začasno odredbo zasleduje v bistvenem enako sodno varstvo kot z obravnavanim predlogom za odlog izvršbe, da se začasno stiki ne izvajajo zaradi očitka spolne zlorabe. Odločilna pravna in dejanska vprašanja se po pojasnjenem prekrivajo s tistimi v postopku odločanja o odlogu izvršbe. Ker je postopek odločanja o začasni odredbi v zaključni fazi, je smotrno izvršilni postopek prekiniti in počakati na odločitev matičnega sodišča. 8. Nima pa upnik prav, da se izvršilno sodišče ne bi smelo ozirati na druge sprožene postopke. Iz ustavnosodne prakse izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast. Sodišče, ki odloča o veljavnosti izvršilnega naslova, in izvršilno sodišče, ki vodi postopek izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova, v razmerju do stranke nastopata kot enotna sodna oblast, zato ju je tako treba tudi obravnavati.1 V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in hkrati o začasni odredbi, s katero se bo, če bo izdana, začasno poseglo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče po pojasnjenem ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. V nasprotnem primeru bi sodno varstvo z začasno odredbo izgubilo smisel. 9. Ker začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), zadošča, da je prekinjen obravnavani izvršilni postopek do njene izdaje. Če bo izdana, bo upnikov izvršilni naslov začasno izgubil pravni učinek, saj ga bo začasno nadomestila začasna odredba, s tem pa bo tudi odpadla temeljna predpostavka obravnavane izvršbe (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Izvršilno sodišče bo torej imelo podlago, da sprejme odločitev o že vloženem ugovoru in do njene pravnomočnosti odloži izvršbo. Če bo predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, pa izvršilno sodišče iz enakega razloga, kot bo zavrnjena prepoved stikov, ne bo smelo odložiti izvršbe. Odlog izvršbe bo lahko dopusten le še iz morebitnih drugih zakonitih razlogov.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa ga zavrnilo.

11. Sodišče odloča o stroških v postopku glede družinskih razmerij po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je nadomestil razveljavljeni 413. člen ZPP v skladu z 222. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je v pojasnjeni situaciji prekinitve postopka presodilo, da krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Odločba Ustavnega sodišča Up-46/12.