Jedro

Znesek plačila zavarovalne premije je pokrivala terjatev proti toženi stranki na izpolnitev njene obveznosti v primeru nastanka zavarovalnega primera. Stališče tožene stranke, da je prišla v premoženje družbe A d.o.o. pogojna terjatev do zavarovalnice, je pravilno. Vrednost premoženja se torej ni spremenila, ampak se je pojavila samo v drugačni obliki. Stečajna masa ni bila zmanjšana.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba prvostopnega sodišča se v 1., 2. in 4. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi: "1. Pravno dejanje stečajnega dolžnika družbe B d.o.o., storjeno po njegovem pravnem predniku A d.o.o., v korist tožene stranke in sicer: - sklenitev in izpolnitev pogodbe o prevzemu izpolnitve obveznosti in pobotu, sklenjene dne 24.7.2002 med A d.o.o. in C d.o.o., na podlagi katere je tožena stranka dne 24.7.2002 prejela 100.626,00 SIT; - sklenitev in izpolnitev pogodbe o prevzemu izpolnitve obveznosti in pobotu, sklenjene dne 10.9.2002 med A d.o.o. in C d.o.o., na podlagi katere je tožena stranka dne 10.9.2002 prejela 296.714,00 SIT je brez učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika B d.o.o..

2. Tožena stranka je dolžna plačati v stečajno maso družbe B d.o.o. znesek 397.340,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.12.2003 do plačila, v 8. dneh." Tožeča stranka mora toženi stranki v 8. dneh povrniti 175.900,00 SIT pravdnih stroškov.

Tožeča stranka mora toženi stranki v 8. dneh povrniti 100.360,00 SIT pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika družbe B d.o.o. storjeno po njegovem pravnem predniku A d.o.o. v korist tožene stranke in sicer sklenitev in izpolnitev pogodbe o prevzemu izpolnitve obveznosti in pobotu, sklenjene dne 24.7.2002 med A d.o.o. in C d.o.o. na podlagi katere je tožena stranka dne 24.7.2002 prejela 100.626,00 SIT ter sklenitev in izpolnitev pogodbe o prevzemu izpolnitve obveznosti in pobotu, sklenjene dne 10.9.2002 med A d.o.o. in C d.o.o., na podlagi katere je tožena stranka dne 10.9.2002 prejela 296.714,00 SIT, brez učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika B d.o.o.. Tožena stranka je dolžna plačati v stečajno maso družbe B d.o.o. znesek 397.340,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.12.2003 do plačila, v 8. dneh (1. in 2. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke za zamudne obresti od zneska 100.626,00 SIT za čas od

24.7.2002 do 16.12.2002 in od zneska 296.714,00 SIT za čas od

10.9.2002 do 16.12.2002 (3. točka izreka). Sklenilo je, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 284.480,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.12.2004 do plačila, v

8. dneh (4. točka izreka).

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 458. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Podrejeno pa je predlagala, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je postopek pravilno vodilo po pravilih, ki veljajo v postopku v sporih majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena v zvezi s 442. in naslednjimi členi ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Le izjemoma sme sodišče druge stopnje razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (1. in 2. odstavek 458. člena ZPP).

Stališče o uporabi omenjenih pravil v postopku izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku, je sodišče druge stopnje obrazložilo tudi v svojem sklepu opr. št. I Cpg 280/2005 z dne 15.6.2006. Uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, in sicer, da sodišče prve stopnje ni razglasilo sodbe na naroku za glavno obravnavo, v sodbi dalo napačen pravni pouk glede roka za pritožbo in pisnega odpravka sodbe ni izdalo v roku, določenem z ZPP, so relativnega pomena. Zato jih sodišče druge stopnje v skladu s 1. odstavkom 458. člena ZPP v pritožbenem postopku ne sme upoštevati.

Izrek prvostopne sodbe se v celoti ujema s tožbenim zahtevkom, ki ga je postavila prvotožeča stranka (primerjaj v spisu list. št. 4).

Očitek prekoračitve tožbenega zahtvka v sodbi sodišča prve stopnje torej ni utemeljen.

Toženi stranki je bila vročena pripravljalna vloga drugotožeče stranke z dne 6.7.2004 (povratnica v spisu pripeta k vlogi, redna št. 10). V tej vlogi je ponovljeno stališče drugotožeče stranke kot ga je oblikovala v pripravljalni vlogi z dne 12.3.2006 (list. št. 16). Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožena stranka to vlogo prejela. Obe omenjeni vlogi sta bili najprej vloženi v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. xx/200y. Tožena stranka na pripravljalno vlogo z dne 6.7.2004 ni odgovorila. Možnosti, ki jo nudi 3. odstavek 452. člena ZPP torej sploh ni izčrpala. Zato je očitek, da ker vsebinsko enake pripravljalne vloge drugotožeče stranke z dne 12.3.2004 ni dobila in je s tem podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, neutemeljen.

O objektivnem pogoju izpodbojnosti predpisanem v 1. odstavku 125. člena ZPPSL je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni šlo za izpolnitev dvostranskih vzajemnih pogodb, ker je tožeča stranka izpolnjevala svoje obveznosti po zapadlosti. Plačilo toženi stranki s strani prevzemnika izpolnitve je povezovalo zgolj z zapadlostjo terjatve tožene stranke iz zavarovalne premije proti stečajnemu dolžniku. Tožena stranka je zatrjevala, da je njena terjatev do stečajnega dolžnika izvirala iz naslova plačila premij po zavarovalnih pogodbah, ki se plačujejo v naprej. Tožeča stranka ni nasprotovala trditvam tožene stranke o tem, da se je njena terjatev proti stečajnemu dolžniku nanašala na plačilo premij po zavarovalnih pogodbah. Toženi stranki omenjenih trditev ni bilo treba dokazati (argumentum a contrario 214. člena ZPP). Med pravdnima strankama je bila torej sklenjena zavarovalna pogodba za premoženjsko zavarovanje stanovanjskih hiš, ki ima naravo dvostranske obvezne pogodbe.

Za ugotovitev, ali je z izpodbijanim pravnim dejanjem prišlo do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika in s tem bodoče stečajne mase, je pomembno kdaj sta stranki izpolnili vsaka svojo pogodbeno obveznost. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so zavarovalne premije že zapadle, torej je že nastala obveznost stečajnega dolžnika plačati zavarovalno premijo. Tožeča stranka, oziroma njena pravna prednica, je torej prva izpolnila svojo obveznost (plačila premije), kot upniku pa ji je ostala terjatev proti toženi stranki na izpolnitev dogovorjene storitve. Tožena stranka bi bila namreč dolžna ob nastanku zavarovalnega primera izpolniti svojo obveznost, to je povrniti premoženjsko škodo. Znesek plačila zavarovalne premije je pokrivala terjatev proti toženi stranki na izpolnitev njene obveznosti v primeru nastanka zavarovalnega primera. Stališče tožene stranke, da je prišla v premoženje družbe A d.o.o. pogojna terjatev do zavarovalnice, je pravilno. Vrednost premoženja se torej ni spremenila, ampak se je pojavila samo v drugačni obliki. Stečajna masa ni bila zmanjšana.

Ker ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti iz 1. odstavka 125. člena ZPPSL, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo z drugim, to je subjektivnim pogojem izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim pogojem izpodbojnosti po 125. členu ZPPSL. Zato tudi ni odgovarjalo na pritožbene navedbe o pomanjkanju obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, saj te pritožbene navedbe glede na odločitev sodišča druge stopnje niso bile več pravno pomembne (1. odstavek 360. člena ZPP).

Na podlagi omenjenih razlogov, je sodišče druge stopnje, ko je ugotovilo, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (2. odstavek 350. člena ZPP) zaradi zmotne materialnopravne uporabe

1. odstavka 125. člena ZPPSL, izpodbijano sodbo spremenilo (4. točka

358. člena ZPP).

Izrek o stroških postopka pred sodiščem prve in druge stopnje temelji na 2. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.

Tožena stranka je v postopku v celoti uspela, zato ji je sodišče druge stopnje priznalo odvetniške stroške po tarifnih št. 19 do 21 ter 39 ter izdatke za stranko po 3. odstavku 13. člena Odvetniške tarife (OT). Skupaj pripada toženi stranki 1.275 točk, ob upoštevanju vrednosti točke na dan odmere v višini 110,00 SIT pa v znesku

140.250,00 SIT. Ob upoštevanju 20 % davka na dodano vrednost po Zakonu o davku na dodano vrednost (DDV) gre toženi stranki še

28.050,00 SIT, za sodno takso za odgovor na tožbo po 2. odstavku tar.

št. 1 Zakona o sodnih taksah pa 7.600,00 SIT. Skupaj pripada toženi stranki za stroške postopka pred prvostopenjskim sodiščem 175.900,00 SIT.

Ob uporabi že omenjenih tarifnih številk OT gre toženi stranki 530 točk v pritožbenem postopku, kar znese po vrednosti točke 110,00 SIT

58.300,00 SIT in ob upoštevanju 20 % davka na dodano vrednost (DDV) v znesku 11.660,00 SIT, skupaj 69.960,00 SIT. Sodna taksa za pritožbo po tar. št. 3 ZST znaša 30.400,00 SIT. Skupaj je sodišče druge stopnje prisodilo toženi stranki pritožbene stroške v znesku

100.360,00 SIT.

Zaradi spremenjene odločitve o stroških, nastalih v postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje ne odgovarja na pritožbene trditve v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o pravdnih stroških, ki jih je prisodilo v korist tožeče stranke, ne da bi, kot pravilno opozarja pritožnik v pritožbi, navedlo katere stroške je priznalo prvo in katere stroške drugotožeči stranki (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).