Jedro

Za priznanje statusa političnega zapornika je odločilnega pomena odvzem prostosti oziroma bivanje v taboriščih kot politični begunci, kot to v utemeljitvi izpodbijanega sklepa navaja toženka, takšnih okoliščin pa tožnica niti ne zatrjuje. Zgolj odraščanje brez enega od staršev, ki mu je sicer priznan status bivšega političnega zapornika po ZPKri, pa po določbah tega zakona ni okoliščina, ki bi utemeljevala priznanje statusa bivšega političnega zapornika in posledično pravic, ki iz takšnega statusa izhajajo, tudi otrokom takšnega starša.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom, št. ... z dne 9. 10. 2007, zavrnila zahtevo tožnice, da se ji prizna status bivšega političnega zapornika, pravica do odškodnine za čas odvzema prostosti od 15. 5. 1945 do 20. 4. 1955, in vštetje časa odvzema prostosti od 15. 5. 1945 do 10. 4. 1955 v pokojninsko dobo v dvojnem štetju. Toženka v obrazložitvi navaja, da Zakon o popravi krivic (v nadaljevanju ZPKri) v 1. odstavku 2. člena določa, da so bivši politični zaporniki vse osebe, ki so bile v času med 15. 5. 1945 in 2. 7. 1990 na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in zaradi zlorabe zakona v nasprotju z načeli in pravili pravne države zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov pred sodišči ali upravnimi organi obsojene na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost v teku teh postopkov odvzeta. ZPKri v 4. členu določa tudi, da je pomemben dejanski odvzem prostosti ne glede na to, ali je bila o tem izdana pisna odločba ali ne. Toženka status bivšega političnega zapornika priznava tudi osebam, ki so po 15. 5. 1945 zapustile Slovenijo kot politični begunci in so živele po različnih begunskih taboriščih, saj toženka bivanje v taboriščih namreč šteje za odvzem prostosti, zaradi česar je tudi priznala status političnega zapornika očetu tožnice, zahtevo tožnice pa je v celoti zavrnila, saj ni bila ne zaprta in tudi ni bivala v begunskem taborišču. Tožnica v tožbi navaja, da je bila informirana, da zahtevani status pripada tudi otrokom, ki so bili primorani živeti brez očeta, ker tedanja vlada ni dovolila odhoda, da bi se družine združile, vse do leta 1954, kar na nek način pomeni odvzem prosti.

Toženka, ki ji je bila tožba poslana v odgovor, je poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

ZPKri (Uradni list RS, št. 59/1996, 92/07) v 2. členu določa, da so bivši politični zaporniki po tem zakonu osebe, ki so bile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990, na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov na podlagi predpisov iz 3. člena tega zakona ali drugih predpisov, če je bil zakon zlorabljen. Ob navedenih izpolnjenih pogojih se za bivše politične zapornike oziroma žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja štejejo tudi osebe, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, če imajo te osebe oziroma v primeru žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja svojci iz četrtega odstavka tega člena, v času uveljavitve tega zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije in so državljani Republike Slovenije. V 4. členu ZPKri je določeno, da se šteje za bivšega političnega zapornika tudi oseba, ki je bila v upravno kazenskem postopku, zaradi prekrška, kaznovana na odvzem prostosti, ali ji je bil izrečen ukrep določitve prebivališča, ali je bila poslana na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja, ter oseba, zoper katero so bili uporabljeni našteti ukrepi brez upravno kazenske odločbe, na podlagi odločitve upravnega organa. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb je po presoji sodišča odločitev toženke pravilna in utemeljena, tožbeni ugovori tožnice pa neutemeljeni. Za priznanje statusa političnega zapornika je namreč odločilnega pomena odvzem prostosti oziroma bivanje v taboriščih kot politični begunci, kot to v utemeljitvi izpodbijanega sklepa navaja toženka, takšnih okoliščin pa tožnica niti ne zatrjuje. Zgolj odraščanje brez enega od staršev, ki mu je sicer priznan status bivšega političnega zapornika po ZPKri, pa po določbah tega zakona ni okoliščina, ki bi utemeljevala priznanje statusa bivšega političnega zapornika in posledično pravic, ki iz takšnega statusa izhajajo, tudi otrokom takšnega starša. Sodišče je tako na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 ter 65/08 - sklep US, 119 - odl. US, v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen ter je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.