Jedro

Potrdila o dejstvu, ki ne izhaja iz uradne evidence, za katero vodenje je organ pooblaščen v smislu 179. člena ZUP, ni mogoče izdati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

: Tožena stranka je tožnikovo vlogo za izdajo potrdila o sodelovanju tožnika pri obrambi države v času agresije na Republiko Slovenijo zavrnila. Upravna enota A. je z dopisom št. … z dne 14. 7. 2008 na Obveščevalno varnostno službo Ministrstva za obrambo posredovala predlog za izdajo potrdila o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije leta 1990 oziroma 1991, ki ga tožnik potrebuje v okviru postopka za priznanje statusa vojnega veterana. Upravna enota A. je v predlogu za izdajo potrdila navedla, da je iz zahteve tožnika razvidno, da je kot pripadnik bivše JLA po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije. Tožnikovo delovanje naj bi bilo povezano z dogajanjem na kraju … . Tožena stranka je pregledala evidence in arhivsko gradivo, ki se nanaša na podatke iz 6. alineje 1. odstavka 2. člena, 2. odstavka 2.a člena ter 6. odstavka 2.a člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVV). Pri tem je bilo ugotovljeno, da v evidencah in arhivu Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo ni nobenih podatkov o delovanja tožnika med osamosvojitveno vojno. Tožena stranka ugotavlja, da delovanje tožnika v zvezi z osamosvojitveno vojno, kot ga je navedel v prošnji za pridobitev statusa vojnega veterana RS, ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed skupin, ki jih določajo zgoraj omenjena določila ZVV, za katera je Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo pristojna izdajati potrdila. Na podlagi evidenc in listin, s katerimi razpolaga Obveščevalno varnostna služba, tožena stranka ne more pritrditi, da je bil tožnik operativni delavec Obveščevalno varnostne službe, kot to določa 6. alineja 1. odstavka 2. člena ZVV, prav tako ni mogoče potrditi, da je opravljal naloge narodne zaščite po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite, kot to določa 2. odstavek 2.a člena ZVV, niti da je kot pripadnik JLA po nalogu pristojnih organov izvajal naloge v korist Republike Slovenije, kot to določa 6. odstavek 2.a člena ZVV.

V tožbi navaja, da glede na dogodke, ki so se odvijali od 17. 5. 1990 pa do predaje objekta na … v roke Teritorialne obrambe Slovenije, Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo očitno nima zabeleženih ključnih podatkov o njegovi takratni dejavnosti. Kot pripadnik JLA je dne 2. 7. 1991 s pripadniki Teritorialne obrambe sklenil pisni dogovor, katerega posledica je bila zadržanje in predaja zadevnega objekta. V takratnih dogodkih in pri končni predaji objekta sta sodelovala tudi pripadnika Teritorialne obrambe B.B. in C.C. Poudarja, da je bil ob takratnih dogodkih ključna oseba, ki je pripomogla k zadržanju omenjenega objekta v slovenskih rokah brez žrtev. V primeru napačne odločitve bi JLA objekt brezkompromisno uničila, ne nazadnje pa so se na napad pripravljali tudi pripadniki paravojske Č.Č., o čemer so ga obveščali pripadniki takratne postaje milice iz E., s katerimi so bili v stalnem kontaktu. Glede na navedeno tožnik meni, da so njegove aktivnosti v skladu s 6. odstavkom 2.a člena ZZV, zato predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožnik dne 11. 3. 2008 vložil zahtevek za priznanje statusa in vpis v evidenco vojnih veteranov po 6. odstavku 2.a člena ZVV.

Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo je pooblaščena, da izdaja potrdila v zvezi z urejanjem statusa vojnega veterana osebam, ki izpolnjujejo kriterije po ZVV v treh točkah. V skladu s 6. alinejo 1. odstavka 2. člena ZVV je vojni veteran lahko pripadnik Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist, operativni delavec kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik enot za zveze Republike Slovenije in občin, ki je v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije. V skladu z 2. odstavkom 2.a člena ZVV je vojni veteran oseba, ki je v obdobju 17. 5. 1990 do 25. 6. 1991 opravljala dolžnosti organizatorja manevrske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja manevrske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite med katere je šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih in lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. V skladu s 6. odstavkom 2.a člena ZVV je vojni veteran tudi pripadnik bivše JLA, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka preverila pri pristojnem organu evidence in arhivsko gradivo, da bi lahko tožniku izdala potrdilo v zvezi z urejanjem statusa vojnega veterana. Ker iz uradnih evidenc in arhivskega gradiva ni razvidno, da bi tožnik sodil v katero od zgoraj navedenih zakonskih določb, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno odločila. Pri tem se je pravilno sklicevala na 179. člen ZUP. Ob dejstvu, da Obveščevalno varnostna služba, kot pristojni organ za izdajanje tovrstnih potrdil, nima podatkov o tožnikovem opravljanju dolžnosti pri obrambi RS med agresijo, tudi ni podlage za izdajo potrdila. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča ni mogoče izdati potrdila o dejstvu, ki ne izhaja iz uradne evidence, za katero vodenje je organ pooblaščen, v smislu 179. člena ZUP. Takšno stališče je sprejelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. I Up 1182/2002 z dne 6. 4. 2005 in sicer, da je potrdilo po navedenem členu mogoče izdati le o dejstvih, o katerih državni organ vodi uradno evidenco, zato je sodišče v skladu z določilom 14. in 22. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I in nadaljnji) v tej zadevi, ker gre za istovrstni upravni spor, sprejelo enako utemeljitev.

Sodišče še dodaja, da tožnik v postopku izdaje potrdila ne more izpodbijati resničnosti podatkov v uradni evidenci. Če v evidenci ni vpisano, da je tožnik v času od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 bil pripadnik bivše JLA, ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije, je to stvar posebnega postopka. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. I Up 1182/2002 z dne 6. 4. 2005 zavzelo stališče, da v postopku izdaje potrdila tega ni mogoče uveljavljati, pač pa je morebitne napake v uradni evidenci mogoče popraviti samo v posebnem postopku na zahtevo zainteresirane stranke.

Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.