Jedro

Ko je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep (z dne 21. 3. 2018), je ponovno odločilo prav o stroških, o katerih je že bilo odločeno z zamudno sodbo. To pa pomeni kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog tožeče stranke z dne 1. 2. 2018 (l. št. 38, 39) za povrnitev pravdnih stroškov zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 164,64 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 21. 3. 2018 odločilo, da mora tožena stranka povrniti še pravdne stroške v višini 990,29 EUR. Toženi stranki je tako naložilo povrnitev stroškov za nagrado za sestavitev tožbe in za pripravljalno vlogo, materialnih stroškov in DDV, ter povrnitev stroškov za prevode.

2. Zoper prvostopenjski sklep je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi med drugim navedla, da je prvostopenjsko sodišče v zamudni sodbi odločilo tako, da je tožeči stranki priznalo stroške za sodno takso v višini 255,00 EUR. Sodišče naj bi v celoti odločilo o zahtevku tožeče stranke na povrnitev stroškov. Če sodišče ne ugodi v celoti zahtevku tožeče stranke, se naj ne bi mogel izdati dopolnilni sklep, saj je sodišče v celoti odločilo o zahtevkih tožeče stranke. Deloma naj bi jih zavrnilo. Če se tožeča stranka s takšno odločitvijo ni strinjala, bi morala vložiti pritožbo zoper zamudno sodbo. Tega naj ne bi storila.

3. Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Že po opravi vseh procesnih dejanj v zvezi s pritožbo je bila tožena stranka 14. 5. 2018 izbrisana iz sodnega registra. Pritožbeno sodišče je ne glede na to odločilo o pritožbi (2. stavek 2. odstavka 207. člena ZPP).

5. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 1. 2. 2018 za povrnitev pravdnih stroškov (3. točka 365. člena ZPP).

6. Zaradi lažjega razumevanja odločitve pritožbenega sodišča bo najprej povzet tek prvostopenjskega postopka. Tem delu bo sledila obrazložitev odločitve pritožbenega sodišča. 7. Potem ko je bila tožba vročena toženi stranki, je prvostopenjskemu sodišču poslal vlogo R. M. Ta vloga je po vsebini odgovor na tožbo. R. M. pa ni bil niti zakonski zastopnik tožene stranke niti njen pooblaščenec. Ne glede na to je prvostopenjsko sodišče vlogo vročilo tožeči stranki, ki je nato vložila še pripravljalno vlogo. Tako v tožbi kot tudi v pripravljalni vlogi je tožeča stranka zahtevala povrnitev različnih stroškov.

8. Od teh prijavljenih stroškov je prvostopenjsko sodišče v zamudni sodbi priznalo le strošek za plačilo sodne takse. Ni pa priznalo nagrade za vložitev tožbe in tudi ne stroškov za prevode. Glede zadnjih je obrazložilo, da niso bili navedeni dovolj natančno. Nato je tožeča stranka 1. 2. 2018 vložila "Vlogo za izdajo dopolnilnega sklepa". Utemeljilo jo je s tem, da naj bi prvostopenjsko sodišče ne odločilo o vseh zahtevkih. Tej vlogi je tudi priložila računa za prevajanje listin iz albanskega in črnogorskega jezika in dala pojasnila glede stroškov prevajanja iz angleškega jezika.

9. Pritožbeno sodišče je temu predlogu sledilo in je 21. 3. 2018 izdalo sklep, ki ga je izpodbijala tožena stranka s pritožbo. V tem sklepu je ugodilo predlogu za povrnitev stroškov za delo pooblaščenca (in s tem povezanih materialnih stroškov in DDV) in pa za povrnitev stroškov prevodov.

10. Ko je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep (z dne 21. 3. 2018), je ponovno odločilo prav o stroških, o katerih je že bilo odločeno z zamudno sodbo. To pa pomeni kršitev po 12. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP.

11. V zamudni sodbi je bila namreč zavrnjena zahteva za povrnitev stroškov prevoda. Zavrnjen je bil tudi predlog za povrnitev nagrade za posvet s stranko in za sestavo tožbe. Zamudna sodba ni omenjala nagrade za pripravljalno vlogo. Ne glede na to je bila smiselno zavrnjena tudi ta zahteva, saj je bila zavrnjena zahteva za povrnitev nagrade za sestavo tožbe.

12. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka bo zaradi neuspeha v pritožbenem postopku morala nositi stroške odgovora na pritožbo sama.

13. Vrednost spornega predmeta znaša v pritožbenem postopku le še 990,29 EUR. Od te vrednosti je pritožbeno sodišče odmerilo tudi nagrado za delo odvetnika in pripadke. Glede na to vrednost spornega predmeta je upravičena do povrnitve nagrade v višini 200 OT (tar. št. 21 (1) OdvT), do povrnitve materialnih stroškov v višini 4 OT, do povrnitve DDV in do povrnitve sodne takse v višini 50,40 EUR. Tožeča stranka mora povrniti 164,64 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa. Če bo s plačilom zamudila, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ). Teči bodo začele z zamudo, torej s šestnajstim dnevom od vročitve te odločbe.