Jedro

V tožbenem zahtevku je treba (tudi datumsko) konkretizirati oddajo, na katero se nanaša objava popravka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bil toženec dolžan objaviti popravek prispevka z naslovom „S cenejšimi zdravili iz Poljske bogati tudi lekarna X« z naslovom in vsebino, kot je podrobneje razvidno iz izreka prvostopne sodbe. Sodišče je tožeči stranki še naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ali pa jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je nepravilno stališče prvega sodišča, po katerem naj bi bil zahtevek za objavo popravka neutemeljen zato, ker ne vsebuje datuma objave spornega prispevka. Zakon o medijih obvezne vsebine in sestavine popravka natančno ne določa. Opredeli jo le pavšalno. Določa sicer res obveznost navedbe datuma objave spornega prispevka, vendar se ta obveznost ne navezuje na samo vsebino popravka. Z logično razlago zakona se lahko pride le do zaključka, da navedba datuma ni obvezna vsebina zahtevka, temveč le obvezna vsebina spremnega besedila, ki ga je potrebno predložiti zahtevku za objavo popravka. Navedeno naj bi izhajalo iz same ugotovitve prvega sodišča, da je zapis, za katerega se je odločila tožeča stranka namesto zapisa datuma v zahtevi za popravek, ustrezal ob vložitvi zahtevka neposredno na toženo stranko. Nadalje pritožba meni, da zapis v zahtevku „v prejšnji oddaji Tednika“ zadošča, saj se nanaša na vse predhodne oddaje Tednika. Pritožba nadalje meni, da je vsebina zahtevanega popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev, skladna z določbo 4. odstavka 26. člena Zakona o medijih, ker so navedbe dejstev in okoliščin v popravku v skladu z opredelitvijo popravka v širšem smislu. Konkretno k razlogom sodišča prve stopnje pa pritožba navaja, da njena navedba v popravku „za temi obtožbami očitno v veliki meri stoji prizadeta farmacevtska industrija, ki ji lekarna ... zaradi nižjih cen zdravil v njeni ponudbi pomeni konkurenco“, pomeni ustrezen prikaz drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin in je navedbo potrebno tolmačiti v povezavi s sporočilom celotnega prispevka. V njem pa sta med drugim nastopila tudi predstavnika farmacevtske industrije. Potrebno je bilo zato podati neposredno primerjavo zdravil tožeče stranke z zdravili farmacevtske industrije. Nadalje pritožba oporeka zaključku sodišča prve stopnje v zvezi z navedbo „zato je potrebno javnosti predstaviti nekatera dejstva, ki jih v omenjeni oddaji ni ali pa so predstavljena nepopolno ali v celoti izkrivljena“. Uporaba navedene fraze po mnenju pritožbe ne more biti podlaga za zavrnitev zahtevka tožeče stranke. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da je bil sporni prispevek objavljen v obliki prispevka, to je kot zaključena celota. Tudi odgovoru, v skladu z načelom enakosti, mora biti omogočena sklenjena oblika. Pritožba izpodbija tudi obrazložitev prvostopne sodbe na strani 13 in 14 pod tretjo alinejo. Potrebno je upoštevati, kaj pod terminom monopolni položaj oziroma kršitev pravil konkurence razume povprečen potrošnik. Iz tega razloga je tožeča stranka v svojem prikazu nasprotnih dejstev navedla določene okoliščine v zvezi z razmerjem med lekarno X ter farmacevtsko industrijo. Na cenovna razmerja pa je v zahtevku opozorjeno zato, ker je v tej zvezi v prispevku novinarka izjavila, da so zdravila laboratorija Y cenejša od podobnih originalnih zdravil. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvega sodišča o tem, da bi moral tožbeni zahtevek vsebovati navedbo oddaje, na katero se popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev nanaša. Navedeno izhaja iz določbe 3. odstavka 27. člena v povezavi z določbo 1. odstavka 28. člena in 4. odstavka 38. člena Zakona o medijih. V 3. odstavku 27. člena je tako določeno, da mora med drugim objava vsebovati navedbo, na katero oddajo se nanaša, 1. odstavek 28. člena določa, da mora tisti, ki zahteva objavo popravka, navesti obvestilo, na katero se popravek nanaša in datum njegove objave, 4. odstavek 38. člena pa določa, da mora odgovorni urednik pri objavi popravka navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek. Izrek sodbe je torej tisti, ki ga mora toženec v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku objaviti. Objaviti ga mora v celoti in nespremenjenega. Ker pa mora objava popravka vsebovati tudi navedbo, na katero oddajo se nanaša, mora biti torej sodbeni izrek, s katerim se ugodi tožbenemu zahtevku, vsebinsko takšen, da konkretizira oddajo, na katero se nanaša. V konkretnem primeru iz tožbenega zahtevka, kot je oblikovan, ne izhaja, v kateri oddaji Tednika je bil prispevek objavljen. Navedba v zahtevku „v prejšnji oddaji Tednika“ ne zajema vseh prejšnjih oddaj Tednika, pa tudi če bi jo razumeli tako, ne konkretizira, za katero oddajo Tednika v konkretnem primeru gre. Zahteva za objavo popravka torej ne vsebuje vseh sestavin, ki jih mora v skladu z določbo 1. odstavka 28. člena Zakona o medijih, in je že to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Pri tem je brezpredmetna prvostopna ugotovitev, da je bila morda v času, ko je tožeča stranka od toženca zahtevala objavo popravka, oddaja, glede katere se popravek zahteva, določljiva. Z datumom določena in ne le določljiva mora biti namreč tudi v času objave popravka, torej objave na podlagi sodbe, v kateri se citira njen izrek. Prav temu namenu služi določba 1. odstavka 28. člena Zakona o medijih, da je treba navesti datum objave obvestila, na katerega se popravek nanaša. Pritožbeno sodišče pa se tudi strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da določeni deli popravka ne ustrezajo niti popravku v širšem smislu v smislu 4. odstavka 26. člena Zakona o medijih. Tožeča stranka je v svojem zahtevku opredelila sklope dejstev oziroma obvestil, s katerimi se je po njeni oceni posegalo v njeno pravico in interes. Gre za obtožbe, po katerih naj bi ustvarjala monopol oziroma izrinjala manjše, zasebne lekarne, da nad njenimi izdelki ni ustreznega nadzora in niso proizvedeni v njenem laboratoriju Y da so tako imenovana jabolka zvestobe neprimerna za lekarniško poslovanje in da tožeča stranka svojemu lastniku, občini Z neupravičeno izplačuje del svojih preteklih dobičkov. Predmet zahtevanega popravka oziroma navedbe nasprotnih dejstev se mora torej nanašati na spredaj navedeni sklop obvestil. V tej zvezi pa je pritrditi prvostopnemu sodišču, da navedba v zahtevku, da za temi obtožbami v veliki meri stoji prizadeta farmacevtska industrija, ki ji lekarna X zaradi nižjih cen zdravil pomeni konkurenco, ne pomeni navajanja drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija navedbe v objavljenem besedilu. Konkurenca, o kateri se je govorilo v prispevku oziroma očitek ustvarjanja monopola oziroma izrinjanja manjših, zasebnih lekarn, nima nikakršne zveze s samo farmacevtsko industrijo. Prav tako z navedenim nima nikakršne zveze primerjava podražitev ali cene izdelkov, ki so primerljivi oziroma primerjava med ceno izdelka A. Plus C v Sloveniji ter ceno izdelka As. Plus. Skratka vsebina zahtevanega popravka v delu, v katerem se nanaša na izpodbijanje trditev v prispevku o ustvarjanju monopolnega položaja lekarne X z izrinjanjem manjših, zasebnih lekarn, nima nikakršne povezave z izpostavljenim sklopom obvestila, niti v širšem smislu ne. Razmerje med tožečo stranko in manjšimi zasebnimi lekarnami, ki naj bi jih ta, zaradi ustvarjanja monopola, izrinjala, nima zveze z laboratorijem Y tožeče stranke in farmacevtsko (tudi tujo) industrijo. V tem delu se zahtevani popravek nedvomno ne nanaša na obvestilo, glede katerega se popravek zahteva, tudi v smislu 4. odstavka 26. člena Zakona o medijih ne.

V 1. odstavku 27. člena že citiranega zakona je določeno, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Ker zahtevani popravek deloma vsebuje tudi prikaz dejstev in okoliščin, s katerimi se ne spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje določene navedbe v objavljenem besedilu, je prvo sodišče takšen zahtevek za objavo popravka utemeljeno tudi iz vsebinskih razlogov zavrnilo.

Pritožba torej ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.