Jedro

Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Tako ni odgovorilo na številne relevantne pritožbene navedbe. S takšnim postopanjem pritožbenega sodišča stranki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi z revizijo se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je le-to ohranilo v veljavi izdani sklep o izvršbi glede plačila 28.388,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.460,43 SIT od 2. 9. 1997 do prenehanja obveznosti, 1,534.826,80 SIT od 9. 9. 1997 do prenehanja obveznosti, 458.815,64 SIT od 30. 10. 1997 do prenehanja obveznosti in 4,793.881,95 SIT od 8. 1. 1998 do prenehanja obveznosti,(1) vse v evrski protivrednosti po tečaju zamenjave tolar/evro, ter glede povrnitve 641,99 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 153.847,00 SIT od 17. 9. 1998 do prenehanja obveznosti, v evrski protivrednosti po tečaju zamenjave tolar/evro. Pri tem je toženi stranki naložilo povrnitev 4.360,59 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke (z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas morebitne zamude).

2. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila revizijo »iz vseh revizijskih razlogov« (vsebinsko zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava). Prvenstveno je predlagala spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka (»v celoti«), podrejeno pa njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je zahtevala povrnitev revizijskih stroškov.

3. Tožena stranka se je v reviziji »v izogib ponavljanju« sklicevala na navedbe v pritožbi (tretji odstavek obrazložitve na šesti strani), na »dosedanje navedbe v pisnih vlogah in na narokih in na konkretizirane navedbe v pritožbi« (peti odstavek obrazložitve na osmi strani), na »številne pritožbene trditve« (sedmi odstavek obrazložitve na osmi strani) ter na ugovor iz »tč. 25 pripravljalnega spisa« (drugi odstavek obrazložitve na deveti strani), vendar revizijsko sodišče teh (pavšalnih) navedb ni upoštevalo, saj mora revidentka v reviziji konkret(izira)no navesti razloge, ki jih želi uveljavljati.(2)

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Sodba sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je (na podlagi izvedenih dokazov) ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sicer sklenjena komisijska pogodba zaradi izvoza PVC oken, ki jih je proizvajala tožeča stranka, da pa sta vendar pravdni stranki pri dejanski izvedbi posla ravnali skladno s 775. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Tako je bila toženka (komisionarka) kupka tožničinega (komitentkinega) blaga, ki ga je nato samostojno prodajala v svojem imenu in za svoj račun kupcem v tujini (prvi odstavek obrazložitve na 17. strani).

6. Ker sta se pravdni stranki v okviru komisijske pogodbe dogovorili, da bo kot kupka blaga nastopila toženka (komisionarka), je sodišče prve stopnje presodilo, da je bilo s tem med njima vzpostavljeno prodajno poslovno razmerje, za katerega veljajo 454.-533. člena ZOR (določbe o prodaji) (tretji odstavek obrazložitve na 19. strani).

7. Ker poslovanje med pravdnima strankama kljub sklenjeni komisijski pogodbi ni potekalo kot komisijski posel, pač pa kot kupoprodajni, in ker tožena stranka ni uveljavljala pobotnega ugovora zaradi morebitnega znižanja kupnine ali plačila nastale škode v zvezi z zatrjevanimi napakami na blagu, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je dolžna plačati vtoževane fakture v obsegu ugotovljenega dolga (drugi odstavek obrazložitve na 21. strani).

8. Glede zapadlosti terjatev je sodišče prve stopnje upoštevalo pogodbeni rok 15 dni. Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, je namreč trdila, da zneskov po vtoževanih računih ni prejela plačanih od svojih kupcev, zaradi česar naj bi bila pojmovno izključena vezanost zapadlosti na plačilo s strani njenih naročnikov. Poleg tega tožena stranka ni predložila računov, ki jih je izstavila svojim naročnikom – tujim kupcem in so bili vezani na izdobave, katerih plačilo vtožuje tožeča stranka, da bi sodišče lahko ugotovilo zapadlost obveznosti tujih kupcev (zadnji odstavek obrazložitve na 21. strani, ki se nadaljuje s prvim odstavkom obrazložitve na 22. strani).

9. Glede zakonskih zamudnih obresti pa je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da tudi za obveznosti, nastale pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), to je pred 1. 1. 2012, velja, da so obresti prenehale teči, ko so dosegle glavnico, zaradi česar je upravičenje tožeče stranke do njihovega plačila v sodbi zavarovalo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posamične denarne terjatve do prenehanja obveznosti (drugi odstavek obrazložitve na 22. strani).

Sodba sodišča druge stopnje.

10. Sodišče druge stopnje je na 2.-14. strani obrazložitve prepisalo sodbo sodišča prve stopnje, nato pa je na 14.-16. strani obrazložitve pritrdilo njenim razlogom z golim povzemanjem njene obrazložitve in sklicevanjem nanjo, saj samo ni imelo kaj dodati (peti odstavek obrazložitve na 15. strani in drugi odstavek obrazložitve na 16. strani).

Uporabljeni predpisi.

11. Spremembe in dopolnitve ZPP, uveljavljene 1. 10. 2008, na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je bila odločba sodišča prve stopnje izdana pred tem dnem (drugi odstavek 130. člena ZPP-D; Ur. l. RS, št. 45/2008), to je 29. 9. 2008. Zato je Vrhovno sodišče postopek dokončalo po nespremenjenih in nedopolnjenih določbah ZPP.

12. Določbe OZ na odločanje o reviziji niso vplivale, ker je sporno obligacijsko razmerje nastalo pred njegovo uveljavitvijo 1. 1. 2002 (1.060. člen OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001). Komisijska pogodbe 2/96 (priloga B2) je bila namreč sklenjena 4. 1. 1996, torej v času veljavnosti ZOR.

Revizija je utemeljena.

13. Tožena stranka je revizijo vsebinsko vložila zaradi bistvenih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava. Vendar pa iz njenih navedb o zmotni ugotovitvi vsebine pogodbe 2/96 z dne 4. 1. 1996 in napačni oceni okoliščin v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe vsebinsko izhaja tudi nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).(3) Zato niso upoštevne tiste revizijske navedbe, ki ugotovljeno dejansko stanje obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo nasprotujejo.

14. Tožeča stranka je kot bistveno postopkovno kršitev uveljavljala neupoštevanje pritožbenih navedb. Pritožbenemu sodišču se sicer ni bilo treba opredeliti do vseh navedb pritožnice, vendar pa se je bilo dolžno seznaniti z navedbami tožene stranke ter se do njih, kolikor so bile dopustne in za odločitev v zadevi bistvene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeliti. Pritožbeno sodišče namreč ni dolžno posebej odgovarjati na vsak argument stranke niti ni nujno, da je njegov odgovor na navedbo stranke [v pritožbi] vedno izrecen,(4) vendar le, če je odgovor na posamezno navedbo lahko konkludentno razviden iz drugih navedb sodišča in tudi iz celotnega konteksta njegove obrazložitve.(5) (6)

15. V izpodbijani sodbi se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Tako ni odgovorilo na številne relevantne pritožbene navedbe (predvsem glede pravne kvalifikacije sporne pogodbe, določitve zapadlosti terjatev po posameznih vtoževanih računih in formulacije obrestnega dela tožbenega zahtevka). S tem je kršilo 22. in 25. člen Ustave Republike Slovenije, kar se v predmetnem postopku kaže kot absolutna bistvena postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženi stranki namreč z opisanim ravnanjem pritožbenega sodišča ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.(7) Odločitev o reviziji.

16. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (I. točka izreka), v katerem naj sodišče druge stopnje samostojno presodi, katere pritožbene navedbe so glede na njegovo pravno razumevanje spora relevantne, in nanje argumentirano odgovori.

Odločitev o stroških.

17. Glede na razveljavitev izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za novo končno odločbo (II. točka izreka).

Op. št. (1): Posamezni zneski ne presegajo vrednosti spornega predmeta za revizijo iz 490. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), medtem ko njihov seštevek (prvi odstavek 41. člena ZPP) presega 5,000.000,00 SIT. Tožena stranka (revidentka) je (med postopkom) zatrjevala, da vtoževane fakture izvirajo iz (iste) komisijske pogodbe, medtem ko je tožeča stranka zatrjevala, da izvirajo iz več kupoprodajnih pogodb. Gre torej za takšen primer kot v zadevi III Ips 247/2008 (glej sodbo z dne 11. 10. 2011, 9. točko njene obrazložitve), ko je revizijsko sodišče za ugotovitev pravice tožene stranke do revizije upoštevalo njene navedbe, po katerih sta se sporna zahtevka opirala na isto dejansko in pravno podlago (isto pogodbo), in ne trditev tožeče stranke, iz katerih je izhajalo nasprotno. Zato je Vrhovno sodišče (tudi to) revizijo vsebinsko obravnavalo.

Op. št. (2): Glej sodbo in sklep VS RS III Ips 128/98 z dne 8. 12. 1999 ter sodbo VS RS III Ips 19/2001 z dne 20. 12. 2001. Op. št. (3): Ugotovljeno dejansko stanje pa je dovoljeno izpodbijati s pritožbo (2. točka prvega odstavka 338. člena (v povezavi s 340. členom) ZPP).

Op. št. (4): Glej 9. točko obrazložitve odločbe US Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001. Op. št. (5): Glej 2. točko obrazložitve sklepa US Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003. Op. št. (6): Glej tudi 8. in 9. točko obrazložitve sklepa VS RS III Ips 53/2009 z dne 29. 5. 2012. Op. št. (7): Primerjaj 10. točko obrazložitve sklepa VS RS III Ips 53/2009 z dne 29. 5. 2012.