Jedro

Kadar sodišče odmeri stroške izvedenskega dela po končani zadnji glavni obravnavi, lahko stranka zahteva njihovo povrnitev naknadno, saj ji do zaključka glavne obravnave ti stroški niso bili znani.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se v izpodbijani tč. 1 izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da sedaj tč. 1 v celoti glasi: Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni doplačati 81,00 EUR, tožena stranka pa 126,71 EUR razlike predujma za že izdelano izvedeniško mnenje izvedenca dr. A. M. na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Celju št. ..., sklic. št. ... in v istem roku sodišču predložiti dokazilo o plačilu.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 57,60 EUR pritožbenih stroškov v 15-dneh, po preteku tega roka pa tudi z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od 16. dneva po vročitvi dalje do plačila.

Stranski intervenient sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo, da mora v roku 15 dni doplačati 207,71 EUR razlike predujma za že izdelano izvedeniško mnenje izvedenca M. A. na TRR Okrožnega sodišča v Celju in predložiti dokazilo o plačilu (tč. 1). Prav tako je sklenilo, da bo v nasprotnem primeru sodišče stroške prisilno izterjalo (tč. 2).

Zoper naveden sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožba predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

V pritožbi trdi, da je sklep nezakonit zaradi tega, ker vsebuje napačen pravni pouk, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Naslovno sodišče je kot pravno podlago za izdajo sklepa uporabilo čl. 153 ZPP, v katerem pa ni nikjer navedeno, da zoper sklepe, s katerim se pravdni stranki naloži založitev predujma z izvedbo dokaza, pritožba ni dovoljena. Trdi tudi, da ni dolžna plačati naloženega ji zneska, saj jo sodišče do 14.2.2007, torej do dneva zadnje glavne obravnave, ni pozvalo na doplačilo predujma in je bila tako tožnica s temi stroški prvič seznanjena šele 27.8.2007, ko je sprejela izpodbijani sklep. Pritožnica trdi, da zaradi tega ni mogla priglasiti teh stroškov izvedenine v stroškovniku dne 14.2.2007, zaradi česar jih tudi ne more več uveljavljati v povračilo od tožene stranke. Če izvedenec doplačila izvedenine sodišču ni priglasil pravočasno ali pa sodišče ni pravočasno s temi stroški seznanilo tožnice, ni stvar tožnice, saj ta ni dolžna preverjati ali je plačala vse stroške, temveč je to dolžnost izvedenca in sodišča. Tožnica pa zaradi napake izvedenca ali sodišča ne more biti oškodovana za znesek, katerega bi lahko v primeru, če bi bila z zneskom seznanjena do 14.2.2007, uveljavljala v povračilo od tožene stranke. Pritožnica je priglasila stroške vložene pritožbe.

Stranski intervenient je odgovoril na pritožbo in predlagal, da se kot neutemeljena zavrne. Trdi, da dejstvo, da je tožnica s stroški prvič seznanjena šele 27.8.2007, ne more biti v škodo stranskemu intervenientu. Če izvedenec izvedenine ni zahteval pravočasno, ali pa če sodišče tožeče stranke ni pozvalo, da jo plača, ni stvar stranskega intervenienta, saj ta, prav tako kot tožnica, ni dolžan preverjati ali je tožnica plačala vse stroške izvedenca. Stranski intervenient je priglasil stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 14.2.2007 izdalo sodbo s katero je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in sklenilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 3.989,26 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka. Sodišče prve stopnje je nato dne 30.7.2007 izdalo sklep s katerim je odmerilo nagrado in nadomestilo izvedencu prof. dr. A. M., dr. med. za opravljeno izvedeniško delo v višini 486,54 EUR ( vključno s 6% prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). Ta sklep je postal pravnomočen dne 12.9.2007. Istega dne 30.7.2007 je sodišče prve stopnje izdalo tudi izpodbijani sklep, s katerim je tožeči stranki naložilo, da je dolžna plačati na račun sodišča prve stopnje premalo plačani predujem za stroške izvedeniškega dela.

Pritožnica v pritožbi ne izpodbija pravilnosti sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da mora v določenem roku 15- dni doplačati 207,71 EUR razlike predujma za že izdelano izvedeniško mnenje izvedenca prof. dr. M. A., po višini, temveč navaja, da ji bo onemogočeno uvejavljanje povrnitve teh stroškov od tožene stranke, zaradi česar jih bo morala tožeča stranka sama v celoti trpeti.

Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo v svojem predhodnem sklepu, pomeni predujem predhodno kritje stroškov ( čl. 153 ZPP), v obravnavanem primeru pa ni šlo več za predhodno kritje stroškov, ampak za odločanje o stroških po končani glavni obravnavi, zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje pa je dopustno pravno sredstvo.

V konkretnem primeru gre za to, da so bili sporni stroški odmerjeni šele po končanem obravnavanju zadeve dne 14.2.2007, zaradi česar je pritožbo tožnice šteti kot pravočasno zahtevo za povrnitev stroškov izvedeniškega dela, ki so sicer nastali že tekom pravdnega postopka za potrebe pravde. Gre torej za stroške, ki so nastali med postopkom ( I. odst. 151 ZPP), vendar pa jih sodišče prve stopnje ni odmerilo do konca zadnje glavne obravnave, temveč šele 30.7.2007, zato tožeča stranka ni mogla zahtevati njihovo povrnitev do dne 14.2.2007. Ker je tožeča stranka po prejemu sklepa o odmeri (nadaljnjih) stroškov, že v teku pritožbenega roka zahtevala njihovo povrnitev, ji tako ni moč očitati, da je stroškovni zahtevek uveljavila prepozno.

Zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se tudi znesek 207,71 EUR razdeli med stranki v skladu z načelom uspeha v postopku določenim v I. odst. 154. čl. ZPP. Ker je tožeča stranka v postopku uspela z 61%, tožena stranka pa z 39%, je tožeča stranka dolžna plačati znesek 81,00 EUR, tožena stranka pa znesek 126,71 EUR, in sicer na račun Okrožnega sodišča v Celju, št. ..., sklic. št. ..., saj je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10.10.2007 odobrilo začasno plačilo razlike izvedenine iz proračuna navedenega sodišča. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje spremenilo v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s čl. 366 ZPP in 4. tč. 358. čl. ZPP.

Ker je pritožnica delno uspela s pritožbo, je upravičena do povrnitve nastalih pritožbenih stroškov v sorazmerju z doseženim uspehom. Tožnica je priglasila, pritožbeno sodišče pa ji je priglasilo kot potrebne stroške: strošek poročila stranki o prejemu sklepa 20 točk ( tar. št. 39 Odvetniške Tarife -OT), 125 točk za sestavo pritožbe ( tar. št. 21) in 20 točk zaradi poročila stranki o uspehu pritožbe 8 tar. št. 39), skupaj tako 165 točk. Ob vrednosti 1 odv. točke 0,459 EUR, 3 EUR materialnih stroškov in 20 % DDV, znašajo potrebni pritožbeni stroški tožnice 94,50 EUR. Ob 61% pritožbenem uspehu je tako tožnica upravičena do povrnitve 57,60 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila. Preostali priglašeni stroški niso bili utemeljeni, saj so bili priglašeni v nasprotju s pravili OT oziroma so že zajeti v priznanih stroških, zaradi česar jih ni šteti kot potrebnih.

Stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni, saj vložen odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča ( čl. 155 ZPP).